Partnerji projekta – ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; vzgojo in izobraževanje; kulturo; zdravje; okolje, podnebje in energijo, agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, zavod za šolstvo, Nacionalni inštitut za javno zdravje, zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri gospodarski zbornici, kmetijsko gozdarska zbornica in obrtno-podjetniška zbornica, čebelarska zveza, zadružna zveza, zveza društev ekoloških kmetov in zveza podeželske mladine – bodo v tem tednu izvedli številne aktivnosti za spodbujanje uživanja lokalno pridelane hrane.
Kot je na današnji novinarski partnerjev projekta povedala kmetijska ministrica Mateja Čalušić, nas teden vabi k razmisleku, od kod prihaja hrana, ki jo uživamo, in kako z njo ravnamo. “Ni zgolj teden okusov, temveč tudi teden odgovornosti, spoštovanja in povezovanja vseh, ki sodelujejo v verigi preskrbe s hrano in ki jim je, ki nam je mar za našo prihodnost,” je poudarila. Osrednja tema tedna je krepitev in delovanje preskrbe v verigi s hrano s poudarkom na pomenu sodelovanja in povezovanja vseh členov verige, kar zagotavljajo prehransko varnost, je dodala.
“Treba je zgraditi trden in enostaven most od pridelovalcev in kmetov, ki nas večkrat opozarjajo, da v družbi ne čutijo prepoznavnosti svojega trdega dela ali spoštovanja, do potrošnikov, ki prav tako opozarjajo, da se počutijo izigrane ali ne dovolj informirane. To so tisti mostovi, na katerih temeljito delamo,” je zagotovila. Tudi direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc je izpostavila pomen znanja, sodelovanja ter zaupanja in izvajanje zaveze odgovornosti, s katero se proizvajalci zavežejo, da bodo izboljševali svoje izdelke.
Tradicionalni slovenski zajtrk, ki ga sestavljajo kruh, mleko, maslo, med in jabolko ali drugo slovensko sadje, na pobudo čebelarske zveze poteka vsak tretji petek v novembru od leta 2011. Pri tem igra ključno vlogo ozaveščanje, predvsem mladine, o pomenu zajtrka, zdravega načina življenja vključno s pomenom gibanja. Generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko je namreč opozorila, da mnogi zajtrk še vedno izpuščajo, zlasti mladostniki, pri katerih opažajo trend upadanja rednega zajtrkovanja.
Podatki najnovejših raziskav kažejo, da se je delež odraslih, ki vsak dan zajtrkujejo, v zadnjem desetletju povečal pri moških za 3,7 odstotka in pri ženskah za 3,9 odstotka. “Trend zajtrkovanja pri mladih pa ni tako spodbuden, saj 15-letniki zajtrkujejo bistveno manj pogosteje kot 11-letniki, dekleta bolj pogosto spuščajo zajtrke kot fantje,” je povzela. Zato je sodelovanje vrtcev in šol pri tem projektu po njenem zelo pomembno. Letos bodo po besedah direktorja kmetijsko gozdarske zbornice Martine Mavsar 21. novembra na 20 jutranjih vlakovnih linijah razdelili 2000 jabolk.
Matej Gregorič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spomnil na pomen oskrbe oz. prehranske varnosti, ki se je pokazal zlasti ob epidemiji covida-19, ko je to postalo strateško nacionalno vprašanje. Izzive na področju hrane vidi zlasti v sistemu javnega naročanja, ki sicer gre v smer zelenega prehoda in ima boljšo realizacijo, a ni na zadovoljivi ravni. Le petina vseh naročil je slovenska porekla, je navedel. Izpostavil je še težavo sprejemljivosti lokalnih in dobrih živil, saj potrošniki težje sprejemajo bolj zdravo hrano, zakoreninjene preference imajo zlasti glede mesa in testenin.
Zato sta tudi vodja sektorja za osnovno šolstvo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Sandi Vrabec in Irena Simčič iz zavoda za šolstvo poudarila pomen izobraževanja. “Otroci prve vzorce in navade dobijo v ožjem družinskem krogu, naslednji korak je sistem vzgoje in izobraževanja,” je dejal Vrabec. Pri tem je pomemben vidika, da se otrokom omogoča uravnoteženo in zdravo prehrano, ter socialni vidik, da je sistem prehranjevanja pravičen in da pomaga izničiti morebitne socialne razlike.
Vir: STA
