Strokovni direktor zavoda za transfuzijsko medicino Ivica Marić je pojasnil, da s presaditvijo krvotvornih matičnih celic večinoma zdravijo hude oblike krvnih obolenj, kot je levkemija. “Za večino teh bolnikov predstavlja presaditev edino možnost bodisi ozdravitve bodisi dolgoročnega preživetja. Pri tem pa imamo zelo pomembno vlogo na zavodu za transfuzijsko medicino, saj poleg krvodajalstva in ostalih storitev, ki jih zagotavljamo preko registra Slovenija Donor, iščemo primerne darovalce,” je dejal.
Pomembno je veliko število vpisanih v register, da lahko poiščejo najbolj primernega darovalca. Slovenski register je tudi del svetovnega, če v Sloveniji ni primernih darovalcev, darovalca iščejo s pomočjo svetovnega registra.
Vodja registra Slovenija Donor Sendi Montanič je dejala, da register trenutno vsebuje nekaj manj kot 25.000 darovalcev in je srednje velik evropski register. “Večji, kot je register, večja je možnost, da najdemo ustreznega darovalca. Za uspešno presaditev je namreč izredno pomembna tkivna skladnost, torej da med prejemnikom in darovalcem ni razlik v tkivnih antigenih,” je povedala.
Tokrat k vpisu v register nagovarjajo predvsem mlade, med 18. in 35. letom starosti, saj mlajši, kot je darovalec, večja je uspešnost presaditve in manj zapletov po presaditvi. V register se sicer lahko vpišejo zdravi ljudje do 40. leta, vpisani pa ostanejo do dopolnjenega 60. leta starosti. “Približno 500 darovalcev vsako leto iz registra izbrišemo zaradi starosti,” je povedala Montanič. Vsak darovalec, ki daruje krvotvorne matične celice, je “rezerviran za tistega bolnika” in načeloma ne daruje celic tudi drugim, je še dodala.
Posameznik se lahko v register vpiše na spletni strani www.dajsenaseznam.si, nato pa na dom prejme paket za odvzem brisa ustne sluznice ter ga v priloženi kuverti s plačano poštnino vrne.
Predstojnik oddelka za terapevtske storitve na zavodu za transfuzijsko medicino Marko Cukjati je dejal, da se tkivna skladnost preverja večstopenjsko. Potencialni darovalec mora ob vpisu v register izpolniti tudi medicinski vprašalnik. Ko darovalec pride v ožji izbor za darovanje celic določenemu bolniku, opravi zdravniški pregled, kjer preverijo aktualno zdravstveno stanje, pred končnim odvzemom pa še podrobnejši zdravniški pregled z dodatnimi preiskavami.
Po potrditvi primernosti darovalca in podanem soglasju začnejo postopek odvzema krvotvornih matičnih celic. Darovalec približno pet dni pred odvzemom začne stimulacijo kostnega mozga z apliciranjem podkožnih injekcij, nato pa odvzamejo vzorec in preverijo število celic v krvi. Odvzem nato poteka na celičnem ločevalcu. “Darovalca se zbode na dveh mestih v področju kubitalnih ven in se vzpostavi pretok krvi skozi celični ločevalec tako, da kri ene žile teče v aparat. Po principu centrifugiranja se krvotvorne matične celice oddelijo, ostale sestavine se vračajo nazaj v drugo roko,” je pojasnil Cukjati. V enem postopku, ki traja pet do šest ur, obdelajo približno 15 litrov krvi.
Izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo L&L Kristina Modic je izpostavila, da bolniki na presaditev čakajo z vsem srcem in velikim upanjem. “Ko dobijo darovalca, so izjemno hvaležni. Pa ne samo bolniki, tudi njihovi svojci,” je povedala. Dodala je, da je obdobje, ko bolnik čaka na darovalca, eno najtežjih v njegovem življenju, darovane celice pa imajo zanj nepredstavljivo vrednost, saj predstavljajo preživetje.
Svetovni dan darovalcev krvotvornih matičnih celic zaznamujejo vsako tretjo soboto v septembru.
Vir: STA