Na uporabo (oz. natančneje zlorabo) legitimnih oglaševalskih orodij za zvabljanje uporabnikov v različne spletne prevare so prvič opozorili že leta 2022. “Presenetljivo je, kako pogosti so danes tovrstni oglasi. Pa tudi, kako dobro ciljajo uporabnike in kako malo vzvodov je na voljo, da bi se zaščitili. Tako spletni uporabniki kot tudi posamezniki, katerih identiteta je zlorabljena v takšnih oglasih – zvezdniki, znane osebnosti in tudi zdravniki,” so zapisali.
Spletni oglasi največkrat vodijo v investicijske kripto prevare
Uporaba digitalnih oglaševalskih orodij napadalcem omogoča doseg širokih množic in natančno ciljanje glede na interese, kar je ključno za uspešen napad z družbenim inženiringom.
Najpogostejši so oglasi za goljufive investicijske sheme, ki se prek široko razpredenih oglaševalskih mrež umeščajo na različne spletne strani in medijske portale. Med njimi so tudi številni slovenski. Tovrstni oglasi se skrivajo pod različnimi obljubami o dobrem zaslužku z delom od doma in velikimi donosi brez tveganja. Investicijske prevare so po podatkih policije v preteklem letu Slovence oškodovale za več kot 19 milijonov evrov, pri čemer je povprečni znesek oškodovanj znašel več kot 27.000 eur.
Oglasi za goljufive investicijske sheme prednjačijo predvsem na omrežju Facebook. V njih navadno zlorabijo podobe različnih znanih osebnosti in blagovnih znamk, z namenom prepričevanja in ustvarjanja legitimnosti.
Žrtve investicijskih prevar pogosto iščejo pomoč pri povračilu izgubljenega denarja. Pri tem pa lahko naletijo na novo prevaro s povračilom sredstev, opozarja Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT. “Prevaranti se namreč v naslednjem koraku predstavljajo kot strokovnjaki za povračilo sredstev in tudi oglašujejo svoje storitve na omrežju Meta. Za prepričljivejšo krinko kopirajo podobo in imena slovenskih institucij, npr. slovensko policijo, FURS, različna ministrstva in promovirajo Facebook objave o pregonu kriminalcev ter obljubljajo pomoč oškodovanim,” pojasnjujejo.
Lažne spletne trgovine
Druga pogosta prevara, ki stoji za goljufivimi oglasi, so lažne spletne trgovine. Že nekaj let je prisoten trend lažnih trgovin, ki uporabljajo ime Slovenija, Slovenia ali Ljubljana. Tako zavajajo, da gre za slovenske trgovce ali slovenska predstavništva tujih blagovnih znamk. Tovrstne lažne trgovine so izjemno dobro optimizirane za iskalnike in jih uporabniki hitro najdejo že z nekaj ključnim besedami. Najdemo pa tudi številne Facebook oglase, ki zlorabljajo znane slovenske trgovce.
“V zadnjih mesecih vidimo, da napadalci uporabljajo tudi orodja generativne umetne inteligence, s katerimi ustvarjajo oglase. Prepričljivi teksti so napisani v lepi slovenščini, ustvarjene grafike pa vzbujajo vtis, da so posnete v Ljubljani. Celo slovensko zastavo dodajo v izložbo,” opozarjajo.
Vabe v skrito naročnino
Tretja vrsta goljufivih oglasov na omrežju Facebook (na platformi Instagram jih zaznavajo manj) so oglasi, ki vodijo v t.i. prevaro s skrito naročnino. V prevari s skrito naročnino želijo goljufi pridobiti našo številko kreditne kartice. V drobnem tisku pa ugotovimo, da se pravzaprav naročamo na neko trivialno storitev. Simbolični znesek v višini par evrov se po nekaj dneh spremeni v naročnino do 60 €, ki jo vsak mesec trgajo s kreditne kartice.
“Glede na prijave, ki jih prejmemo na SI-CERT, se za presenetljivo uspešne izkažejo oglasi, ki obljubljajo mesečne avtobusne vozovnice za le nekaj evrov. Pogosti so tudi oglasi, ki za nizko ceno obljubljajo odprodajo starih zalog oblačil, pozabljenih kovčkov na letališču, gospodinjskih aparatov ali koles.”
Platforme bi morale učinkoviteje ukrepati, pravijo na centru.
Ko uporabniki naletimo na tovrstne goljufive oglase na omrežju Meta, jih lahko prijavimo, vendar številne povratne informacije, ki jih na centru dobijo od uporabnikov, kažejo, da platforma ne odreagira ustrezno.
Uporabnikom svetujejo, da vedno preverijo Facebook stran, ki stoji za Facebook oglasom, kadar ta izstopa po svojih obljubah. Kot najboljša vaba se izkažejo zelo nizke cene uveljavljenih blagovnih znamk, izjemni donosi pri investicijskih vlaganjih, delo od doma z visokimi zaslužki, razprodaje za le nekaj evrov ipd.
Vir: SI-Cert/Varni na internetu
