Slovenske bolnišnice so v prvih petih mesecih leta skupaj ustvarile 21.601.926 evrov izgube, največ univerzitetna klinična centra Maribor in Ljubljana ter ljubljanski onkološki inštitut. V rdečih številkah je bilo tudi deset splošnih in specializiranih bolnišnic. STA objavlja odgovore petih bolnišnic na vzhodu države, odzive bolnišnic na zahodu pa bo objavila do konca tedna.
Pogodbeni načrt so presegli tudi pri dializah, računalniški tomografiji, magnetni resonanci, diabetologiji, fizioterapiji in programu Dora, medtem ko je pri delu dejavnosti realizacija nižja zaradi pomanjkanja kadra. Stroški dela so v prvih štirih mesecih znašali 16,6 milijona evrov, kar je skoraj sedem odstotkov več kot lani. Finančni načrt bolnišnice za letos sicer predvideva uravnoteženo poslovanje, vendar vodstvo ocenjuje, da bo doseganje tega cilja zahtevno.
S podobnimi težavami se soočajo tudi v SB Ptuj, Celje, Murska Sobota in Psihiatrična bolnišnica Vojnik. Poslovni rezultat ptujske splošne bolnišnice v prvih petih mesecih, ki izkazuje 1,7 milijona evrov minusa, medtem, ko je Splošna bolnišnica Celje v prvih petih mesecih ustvarila 1,5 milijona evrov primanjkljaja, v prvem polletju pa 2,85 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki. V Splošni bolnišnici Murska Sobota so poudarili, da objavljeni podatki o poslovanju za prvih pet mesecev, ko so zabeležili 1,2 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki, ne odražajo v celoti njihovega dejanskega poslovanja. V Psihiatrični bolnišnici Vojnik so v prvih petih mesecih poslovanja zabeležili 74.367 evrov presežka odhodkov nad prihodki, a v načrtovanih prihodkih še niso v celoti zagotovljena sredstva za pokritje stroškov prevoza na delo, prehrane ter uskladitve plačnih razredov.
Na negativno poslovanje vseh bolnišnic pomembno vpliva neskladje med rastjo stroškov in višino prihodkov. Med glavnimi razlogi za negativne rezultate izstopajo rastoči stroški dela, na kar so vplivali prevedba zaposlenih na nova delovna mesta, prenova plačnega sistema, odpravljanje plačnih nesorazmerij in nov sistem napredovanj. K odhodkom bistveno prispevajo tudi višji stroški zdravil, medicinskega materiala, energentov in pogodbenih storitev.
Dodatno breme predstavljajo sistemski pogoji financiranja in spremembe pri priznavanju realizacije.
Vse navedene ustanove že pripravljajo ali izvajajo ukrepe za stabilizacijo in racionalizacijo poslovanja. Ti zajemajo optimizacijo nabavnih postopkov in pospešena javna naročila za doseganje optimalnih cen materiala, skrbno spremljanje stroškov, optimizacijo zalog zdravil ter izboljšanje organizacije dela, tudi v času dopustov in z zmanjševanjem absentizma.
Hkrati z vodstvi oddelkov in pristojnimi institucijami usklajujejo ukrepe za večjo realizacijo programov in prilagoditev financiranja, ob tem pa zagotavljajo, da kakovost, varnost in dostopnost zdravstvenih storitev za bolnike ostajajo nespremenjeni.
