Policija na področju kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok najpogosteje obravnava spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, ter prikazovanje, izdelavo, posest in posredovanje pornografskega gradiva, za katerega je značilno, da se dogaja na spletu.
Število teh spletnih kaznivih dejanj se je v zadnjih desetih letih več kot podvojilo. Leta 2015 so jih v policiji obravnavali 69, lani 204, kažejo podatki iz letnih poročil policije. Največ jih je bilo leta 2024, in sicer 247.
Med najbolj pogostimi oblikami spolnih zlorab otrok prek spleta so nagovarjanje otrok na spolnost in na izdelavo intimnih fotografij, na katerih je otrok gol. Običajno do tega prihaja preko družbenih omrežij in drugih virtualnih okolij, so za STA pojasnili na policiji.
Vodja projekta Center za varnejši internet v okviru programa NM TOM na Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Lina Kovač je porast e-zlorab pripisala tudi načinu spletne komunikacije, ki storilcem omogoča hitro in neposredno navezovanje stikov z otroki. Na policiji so pojasnili, da lahko kontakt z žrtvijo vzpostavijo tudi pod lažno identiteto. Običajno se predstavijo kot dekle s privlačno profilno fotografijo.
Storilec s pogovorom o skupnih interesih in izkazovanjem pozornosti postopoma pridobiva zaupanje žrtve, je zapisala Kovač. "Otrok lahko takšno komunikacijo sprva doživlja kot prijateljstvo, naklonjenost ali celo zaljubljenost. Včasih zato težko prepozna trenutek, ko druga oseba začne prestopati meje," je za STA zapisala Kovač.
Sčasoma lahko storilec od žrtve zahteva intimne fotografije. Ko jih dobi, lahko začne izsiljevati z njihovo objavo v zameno za denar ali druge koristi. "Storilci načrtno izkoriščajo otrokovo potrebo po bližini, sprejetosti in zaupanju, zato je odgovornost za zlorabo vedno na strani osebe, ki zlorabi otrokovo zaupanje," je izpostavila.
Z razvojem tehnologije pa niti ni več nujno, da oškodovanec pošlje svoje intimne posnetke, so ob tem poudarili na policiji. Neznani storilec lahko njegove fotografije pridobi iz javnih objav na družbenih omrežij in jih z umetno inteligenco spremeni v intimni posnetek oziroma fotografijo.
Pošiljanje intimnih vsebin ali tako imenovano sekstanje pa je lahko tudi posledica drugačnih okoliščin. Med drugim gre lahko za pritisk vrstnikov, željo po potrditvi in sprejetosti v odnosih, pa tudi strah pred izgubo in vztrajanje partnerja, je pojasnila Kovač. Pri intimnih vsebinah se zloraba lahko začne že pri pridobivanju posnetka, ko nekdo na drugo osebo pritiska, ji grozi ali jo kako drugače prisili, da posnetek pošlje, je izpostavila.
Sporazumna izmenjava intimnih vsebin je lahko tudi eden od načinov, kako mladostniki raziskujejo bližino, spolnost in partnerske odnose, vendar je Kovač pri tem opozorila na tveganje, da bo vsebina shranjena, posredovana ali drugače postala dostopna drugim.
Tudi policija poziva k previdnosti na spletu. "Fotografije in videoposnetki, na katerih ste goli ali pomanjkljivo oblečeni, ne spadajo na splet. Enako velja za vaše osebne podatke. Žal je namreč tako, da je vse, kar je enkrat objavljeno, težko odstraniti s spleta," so zapisali na svoji spletni strani.
Lina Kovač je poudarila, da odrasli otrok ob širjenju intimnih fotografij brez privolitve ne smejo obsojati. Če do tega pride pa je ključno zavarovati dokaze, kot so pogovori, grožnje, uporabniška imena, povezave do objav in podatke o objavi. Če gre za sum kaznivega dejanja, je pomembna tudi prijava policiji.
"Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na otrokovo stisko. Širjenje intimne fotografije brez soglasja lahko povzroči močan občutek sramu, strahu in izgube nadzora, zato je pomembno, da otrok pri reševanju situacije ne ostane sam," je poudarila Kovač.
Pomembno je tudi, da se starši z otroki in mladostniki preventivno pogovarjajo o privolitvi, spoštovanju meja, zaupanju in odgovornosti v odnosih. "Ključno je, da vedo, da imajo pravico reči ne, da si lahko premislijo in da jim tudi v partnerskem odnosu ni treba storiti ničesar, česar si ne želijo," je zapisala.
Na policiji staršem svetujejo, naj se varne uporabe interneta najprej naučijo sami. Predvsem si želijo, da otrokom ne bi prezgodaj omogočili uporabe mobilne naprave brez nadzora nad rabo spleta. Svetujejo, naj jim ne pustijo s pametno napravo v svojo sobo in naj se z njimi pogovarjajo o varni rabi naprav.
Policija opozarja tudi na samoposnetke otrok med uporabo naprav brez nadzora. Do družbenih omrežij po večini dostopajo preko spletnih računov staršev in se pred kamero razgalijo, nato pa tak posnetek nevede objavijo.
Pogosta je tudi izmenjava gradiva spolnih zlorab otrok med storilci, kar pomeni, da v fizičnem okolju spolno zlorabljajo otroke, to posnamejo in si posnetke izmenjujejo ali pa jih pridobivajo na internetu.
O spletnih zlorabah otrok bodo na 16. posvetu govorili v torek na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Organizirajo ga Spletno oko, Uprava kriminalistične policije Generalne policijske uprave in Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Udeleženci se bodo osredotočili na razumevanje razvijajočih se oblik spolnih zlorab otrok prek interneta, dejavnikov tveganja za viktimizacijo in storilstvo ter na učinkovite odzive strokovnih delavcev pri zaščiti otrok, so zapisali v vabilu.
