Aplikacija Veš kaj ješ, ki si jo je po navedbah ZPS do sedaj preneslo več kot 75.000 uporabnikov, aktivno pa jo uporablja 35.000 ljudi, je “digitalni vodnik za vse, ki želijo jesti zdravo, premišljeno in trajnostno”, saj lahko potrošniki s pomočjo aplikacije skenirajo črtno kodo živila, aplikacija pa jim z barvno shemo, podobno tisti na semaforju, sporoči informacije o hranilni vrednosti živil.
V okviru zadnjega popisa slovenskega trga je ZPS v podatkovno bazo aplikacije vključila številne nove izdelke, kar pomeni, da lahko potrošniki preverijo hranilno vrednost za večino na trgu dostopnih predpakiranih živil. Po besedah Igorja Pravsta z Inštituta za nutricionistiko, ki soustvarja aplikacijo, je to pomembno zlasti, ker je večina “predpakiranih živil, torej tistih, ki jih kupimo v trgovinah, visoko procesiranih”, zaradi česar je znanje o hranilnih vrednostih toliko pomembnejše.
Pravst je ob tem na današnji novinarski konferenci navedel primer koruznih kosmičev, ki lahko imajo manj kot dva grama sladkorja na 100 gramov živila. Obenem pa obstajajo tudi takšni koruzni kosmiči, ki so označeni z atraktivnimi trditvami o vsebnosti vitamina D, koristnosti za zdravje in oglaševanjem za otroke in imajo tudi 35 gramov sladkorja na 100 gramov živila. Potrošnik tako tega, če ne preveri hranilne vrednosti, ne more vedeti, aplikacija pa lahko to preverjanje olajša.
Ob skeniranju črtne kode izdelka se potrošniku prikažejo podatki o živilu v obliki semaforja, pri čemer na ZPS svetujejo, da potrošniki za izdelke, ki jih aplikacija obarva rdeče ali oranžno, poiščejo alternativo. Predsednica ZPS Jasmina Bevc Bahar je poudarila, da se s tem veča prehranska pismenost, poleg tega pa je uravnotežena izbira po njeno bolj preprosta in bolj vidna.
Pravst in Bevc Bahar sta na novinarski konferenci izpostavila, da je aplikacija nekatere proizvajalce živil, ki so bila v aplikaciji označena z rdečo ali oranžno, spodbudila, da so spremenili sestavo živil, da bi bila ta bolje ocenjena. Ob tem je Pravst navedel slovenskega proizvajalca, ki je spremenil sestavo paštet, spremembe pa na ZPS javil kar sam. Ob tem sta opozorila, da pašteta izključno zaradi tega ni živilo, ki bi jo priporočali za vsakodnevno uporabo, temveč občasno in zmerno.
Kot enega največjih izzivov pri širjenju zavesti o pomembnosti preverjanja hranilnih vrednosti sta navedla marketinške strategije, ki se jih proizvajalci živil s slabimi hranilnimi vrednostmi poslužujejo za povečanje prodaje. Med tistimi, ki jih tovrstne strategije najbolj prizadenejo, pa so po po njunem otroci, ki težje presodijo, katero živilo ima boljšo hranilno sestavo.
Vir: STA
