Vsaka živalska vrsta je razvila svoj način prilagoditve visokim temperaturam. Nekatere vrste so pri tem uspešnejše, druge manj. Naloga skrbnika živali je, da svojim živalim zagotovi pogoje, v katerih bodo lažje prenašale visoke temperature, poudarja na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Rejne živali vročino prenašajo veliko težje kot mraz
Vročina lahko pri rejnih živalih povzroči stres, padec mlečnosti, zmanjšan apetit in celo vročinski udar. V dneh, ko je temperatura okrog 30 stopinj, morajo zato imeti na voljo zadostno količino sveže in čiste vode. Dobra hidracija je nujna za ohlajanje, sploh, če gre za vrste, ki se ohlajajo s potenjem (na primer konji) ali dihanjem (na primer govedo in prašiči).
Neposredna izpostavljenost živali soncu pri visokih temperaturah pomeni veliko tveganje za vročinski udar. Živali, ki so ves čas na prostem, morajo zato imeti možnost umika v senco. Senco morajo nujno imeti tudi privezane živali.
Objekti, v katerih stalno bivajo rejne živali, morajo biti pri visokih temperaturah ustrezno zračeni, saj se s tem preprečuje preveliko povišanje temperature v prostoru in poskrbi za boljšo kakovost zraka.
Prevoz živali v vročini
Če je le mogoče, se živali ne prevažajo pri temperaturah nad 30 stopinj. Temperatura v prevoznem sredstvu ne sme preseči 35 stopinj, kar je v neklimatiziranih vozilih v vročih dneh težko ali nemogoče doseči. Če je le mogoče, naj se odhod načrtuje v zgodnjih jutranjih urah ali ponoči, z ustreznim načrtovanjem postankov pa prevozniki lahko preprečijo ali omejijo izpostavljenost vročini ob morebitnih cestnih zastojih. Nujno je tudi redno preverjanje stanja živali med prevozom.
Visoke temperature ogrožajo tudi hišne ljubljenčke
Lastniki morajo zato poskrbeti, da imajo živali ves čas na voljo svežo vodo, senco ali dobro prezračen hladen prostor. Hoja po vročem asfaltu lahko povzroči opekline na blazinicah pasjih tačk, zato je priporočeno sprehode omejiti na jutranje in večerne ure.
Pri visokih zunanjih temperaturah hišnih živali ne puščamo v parkiranih vozilih. Zanje so lahko smrtno nevarni tudi drugi zaprti neprezračeni prostori, dolga izpostavljenost soncu brez možnosti umika v senco ter fizični napor (na primer tek za žogico), ki ga pri nižjih temperaturah zmorejo brez težav.
Kaj storimo ob vročinskem udaru?
Visoka temperatura lahko pri živali povzroči vročinski udar, ki se nemalokrat konča s poginom. Znaki vročinskega udara so hitro dihanje, sopenje, slinjenje, omedlevica, motnje ravnotežja ter vroč in suh gobec ali koža.
Ob vročinskem udaru moramo žival nemudoma premakniti v zračen prostor ali senco. Ponudimo ji svežo (ne ledeno) vodo in jo ohlajamo z mokrimi brisačami. Glavo naj ima dvignjeno. Nujno je tudi takoj poiskati veterinarsko pomoč.
Prireditve z živalmi
Živali je v skladu z Zakonom o zaščiti živali dovoljeno uporabljati na javnem zbiranju ali snemanju le, če jim je prihranjeno nepotrebno trpljenje in ne gre za zakonsko prepovedana ravnanja. Organizatorji morajo poskrbeti tudi za oskrbo v skladu z etološkimi potrebami glede na vrsto živali. Če je pričakovati, da bo zaradi dejavnosti ogrožena dobrobit živali mora organizator zagotoviti prisotnost veterinarja in upoštevati njegova strokovna navodila.
Organizatorji poletnih prireditev, kjer sodelujejo živali, naj čas prireditve prilagodijo tako, da se živali čim manj ali sploh ne izpostavljajo visokim temperaturam, neposrednemu soncu in fizičnim obremenitvam. Priporočljivo je, da se poleti aktivnosti izvajajo v jutranjih in večernih urah, po potrebi pa naj prilagoditev odpovejo ali prilagodijo glede na vremenske razmere. Poskrbeti je treba, da imajo živali na prireditvi na voljo senco in dovolj čiste in sveže vode, dodajajo na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
