V Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije opozarjajo, da teden ni le čas praznovanja gluhe skupnosti, ampak tudi opomnik, da človekove pravice niso popolne brez pravic do znakovnega jezika.
“Besedni oziroma znakovni zaklad je okoli 30.000 kretenj, kar je raven besednega zaklada osnovnošolskega otroka. Ker je bil v preteklosti v procesu šolanja znakovni jezik prepovedan, so posledice danes toliko bolj usodne, saj je skupnost gluhih med vsemi invalidi med najslabše izobraženimi. Vse to želimo spremeniti, a tega ne moremo, če država v skladu z ustavo ne uredi sistemskega financiranja razvoja slovenskega znakovnega jezika,” so v zvezi povzeli besede predsednika Gorazda Orešnika.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je ustanovila Inštitut slovenskega znakovnega jezika, s pomočjo katerega želijo izboljšati izobrazbo gluhih, dostopnost do informacij in komunikacij in doseči boljšo vključenost v družbo na vseh področjih življenja in dela, so zapisali. S praznovanjem mednarodnega dneva gluhih želijo širši javnosti poslati jasno sporočilo: spoštovanje, razumevanje in dostopnost niso privilegiji, temveč osnovne človekove pravice, so navedli.
V Sloveniji je okoli 1100 gluhih, ki uporablja znakovni jezik, okoli 400 gluhih pa znakovnega jezika ne uporablja. Več kot 200.000 je oseb z izgubo sluha, med katere štejemo gluhe, naglušne, osebe s polževim vsadkom, osebe s tinitus in osebe s poškodbo sluha.
Kot so poudarili v zvezi, v Sloveniji beležimo zelo nizko brezposelnost med gluhimi osebami. Vendar velja kvotni sistem in delodajalci zaradi komunikacijskih ovir raje zaposlijo invalida, s katerim je možna pogovorna komunikacija brez posrednikov, gluhi posledično ne dobijo zaposlitve in so zato v velikokrat podrejenem položaju, opozarjajo.
Vir: STA