Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da zaposleni odrasli za delo porabimo več časa kot za katerokoli drugo dejavnost v svojem budnem času. Ob tem opozarjajo, da lahko delo v neurejenih delovnih pogojih poslabša duševno in telesno zdravje zaposlenih.

Slabo duševno zdravje zaposlenih tudi za delovne organizacije pomeni nižjo produktivnost ter višje stroške zaradi bolniških odsotnosti in fluktuacije. Vse to pa posledično pomeni tudi višje finančne in socialne stroške za celotno družbo.

Eden najpomembnejših dejavnikov duševnega zdravja v delovnih okoljih so psihosocialna tveganja, ki v zadnjem času veljajo za največji izziv varnosti in zdravja pri delu.

Po podatkih Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU- OSHA) lahko kar 50– 60 % vseh izgubljenih delovnih dni pripišemo stresu in posledicam neobvladanih psihosocialnih tveganj pri delu. Doživljanje prekomernega stresa na delovnem mestu vpliva na porast zdravju škodljivih navad, kot so premalo spanja, prekomerno prehranjevanje, več pitja alkohola, zloraba drog, pa tudi na številne zdravstvene težave in bolezni, kot so prebavne motnje, srčno-žilne bolezni, kostno-mišična obolenja, izgorelost, sladkorna bolezen tipa 2. Delo v slabih psihosocialnih pogojih se povezuje tudi z duševnimi motnjami, na primer z depresivnimi in anksioznimi motnjami.

V raziskavi je manj kot polovica zaposlenih v EU (v skupini 15-64 let) poročala o izpostavljenosti škodljivim tveganjem za svoje duševno zdravje.

Med najpomembnejša psihosocialna tveganja na delovnem mestu se uvrščajo prekomerna obremenitev pri delu, prenizka stopnja avtonomije, slabi odnosi, slabo obveščanje o organizacijskih spremembah in nejasna vloga. Razvoj tehnologij in druge spremembe delovnih pogojev, npr. digitalizacija dela, prekarno delo, platformno delo in podnebne spremembe, prinašajo tudi nova tveganja, ki jih je treba pri ocenjevanju in obvladovanju upoštevati. Po podatkih Eurostata je leta 2020 malo manj kot polovica zaposlenih v EU (44,6 %) v starostni skupini 15–64 let poročala, da so pri delu izpostavljeni škodljivim tveganjem za svoje duševno zdravje. Med slovenskimi zaposlenimi je bilo takšnih dobra tretjina oziroma 35,8 % zaposlenih.

Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije naj bi se v letu 2019 globalno 15 %  delovno aktivne populacije soočalo z duševno motnjo.

Kot dodajajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, je tudi v Sloveniji breme slabega duševnega zdravja precejšnje, saj so duševne motnje najpogostejši razlog za invalidske upokojitve in s tem za prezgodnji umik s trga dela. Bolniške odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj že nekaj let ostajajo na četrtem mestu po številu izgubljenih delovnih dni na zaposlenega. Zaposleni z izkušnjo težav v duševnem zdravju se lahko soočajo tudi s stigmo, ki ovira pravočasno iskanje pomoči, zmanjšuje možnosti za okrevanje in uspešno vračanje na delovno mesto ali pridobitev oz. ohranitev zaposlitve.

Duševno počutje zaveza in odgovornost tako delodajalcev in zaposlenih

Skrb za dobro duševno počutje na delovnem mestu je zaveza in odgovornost tako delodajalcev kot tudi zaposlenih. Vendar pa imajo ključno vlogo pri zagotavljanju urejenih in zdravih psihosocialnih delovnih pogojev vodstveni in vodilni delavci, še poudarjajo na inštitutu. Zato je bistveno, da zagotovijo pogoje za odkrivanje, prepoznavanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu. Z urejenimi delovnimi razmerami in ustreznimi ukrepi promocije duševnega zdravja pri delu je psihosocialna tveganja, tako kot vsa druga tveganja, možno preprečevati in uspešno obvladovati v vseh delovnih okoljih, ne glede na vrsto dejavnosti in velikost delovne organizacije, dodajajo.

_{Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje}