Javnost je na eno od širše manj znanih psihoaktivnih snovi nazadnje postala pozorna ob objavah informacije o nezavestnih osebah na Štajerskem, za katere se je izkazalo, da so kadili sintetično drogo v obliki lističev, katere učinki so tako močni, da lahko povzročijo tudi nezavest.
“Šlo je za pojav lističev med zelo zelo majhno skupino ljudi, starih od 40 do 45 let, ki je bila večkrat hospitalizirana. Tako da to ni bilo nekaj, kar bi bilo res zelo razširjeno,” je za STA pojasnila zdravnica in psihoterapevtka pri Združenju DrogArt Mina Paš.
Opozorila je, da z večkratnimi objavami v medijih o dogajanju na Štajerskem nastaja vtis, da je tega v Sloveniji veliko, kar pa po njenih navedbah ne drži in panika ni potrebna.
Na seznamu prepovedanih drog pri nas več kot 500 drog
Pri novih psihoaktivnih snoveh (NPS) gre za to, da se v laboratorijih proizvedejo snovi, ki imajo takšno kemijsko strukturo, da še niso prepovedane, po učinkih pa nekako imitirajo oz. so podobne psihoaktivnim snovem, ki pa so že prepovedane, je pojasnila.
Trg NPS je zelo širok. Zakonodaja odgovarja na to tako, da jih sukcesivno prepoveduje, tako da je na seznamu prepovedanih vedno več snovi, vendar se pa tudi producirajo vedno nove in nove, je dejala Paš.
Na seznamu v Sloveniji prepovedanih drog je v treh skupinah več kot 500 različnih drog. Nazadnje je vlada julija letos v uradnem listu objavila dopolnjeno uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog in na seznam dodala 23 novih, med drugim tudi polsintetični kanabinoid HHC-C9, s katerim se je maja ob uživanju izdelka Dynamite Popping Candy zastrupil mladoletnik.
Na DrogArtu nove snovi zaznavajo predvsem prek stika, ki ga imajo z uporabniki drog na terenu, na prizoriščih nočnega življenja ali prek interneta, pa tudi prek anonimnega brezplačnega testiranja psihoaktivnih snovi, ki je na voljo uporabnikom. Ob tem je Paš kot pomembno izpostavila informiranje in zmanjševanje škode, saj skozi pogovore uporabnikom omogočijo informacije in napotke za zmanjševanje škode, po potrebi pa tudi ustrezno svetovanje in pomoč.
Veliko ljudi nove droge kupuje prek navadnega in temnega spleta, pa tudi pri preprodajalcih. Uporabnike novih drog najdemo v vseh generacijah, je povedala Paš. Dostopnost do drog se povečuje, poleg tega med mladimi opažajo nekoliko drugačen vzorec uporabe substanc kot včasih. Povezujejo ga tudi s pojavim socialne anksioznosti, ki je po njenih besedah posledica izolacije med epidemijo.
NIJZ: V Sloveniji posamični primeri uporabe sintetičnih opioidov
Da so psihoaktivne snovi danes bolj dostopne in raznolike, da se pogosto pojavljajo v novih oblikah, kombinacijah ali kot primesi klasičnim drogam, ugotavljajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Opozarjajo, da so v zadnjem desetletju globalizacija, razvoj digitalnih tehnologij in širjenje NPS močno preoblikovali trg prepovedanih drog, NPS pa zaradi svoje moči in nepredvidljivih učinkov predstavljajo resno grožnjo zdravju posameznikov in javnemu zdravju.
Zato je NIJZ pripravil in junija letos na svoji spletni strani objavil načrt pripravljenosti in ukrepanja za primer javnozdravstvene grožnje zaradi sintetičnih opioidov ali drugih psihoaktivnih snovi. Na področju drog je to prvi takšen dokument pri nas, Slovenija pa je ena od redkih držav EU, ki ga ima za področje pripravljenosti na grožnje, so za STA pojasnili na NIJZ.
V dokumentu kot posebej zaskrbljujoč izpostavlja porast sintetičnih opioidov, kot je fentanil, katerih visoka potenca in majhna terapevtska širina (razpon med učinkovitim in toksičnim odmerkom) pomenita veliko tveganje za smrt zaradi predoziranja.
Kot je v načrtu zapisal NIJZ, v Sloveniji večjega porasta uporabe sintetičnih opioidov ni zaznati, le posamezne primere, kjer so se ti uporabili kot primesi heroinu. Prvi primer prodaje fentanila pod oznako heroina je bil zabeležen februarja letos prek sistema anonimnega testiranja PAS. Sicer pa večje tveganje za poslabšanje stanja obstaja zlasti med uporabniki, ki do drog dostopajo preko temnega spleta, opozarja NIJZ.
Dobra petina odraslih v Sloveniji že kdaj uporabila prepovedano drogo
V Sloveniji je 22,4 odstotka prebivalcev, starih od 15 do 64 let, že kdaj v življenju uporabilo katero od prepovedanih drog, kažejo rezultatih zadnje raziskave NIJZ o tem, opravljene v letu 2023. Najbolj razširjena ostaja konoplja, ki jo je že kdaj uporabilo 22 odstotkov prebivalcev. Ekstazi je že uporabilo 3,3 odstotka prebivalcev Slovenije, kokain 3,1 odstotka in amfetamin 2,7 odstotka.
Na NIJZ ocenjujejo, da se razširjenost problematične uporabe drog v Sloveniji giblje med 6000 in 10.400 oseb. Razširjenost problematične uporabe opioidov pa je stabilna in se giblje med 4000 in 6000 oseb. Največ problematičnih uporabnikov drog je v osrednjeslovenski regiji.
Univerzitetni klinični center Ljubljana je v letu 2023 zaradi zastrupitev s prepovedanimi drogami obravnaval 225 oseb, kar je 38 obravnav več kot leto prej. Leta 2023 pa so v Sloveniji zabeležili 86 primerov smrti zaradi neposrednega delovanja prepovedanih drog.
Vir: STA
