Svetovni dan preprečevanja samomora obeležujemo 10. septembra, tudi letos pa bo potekal pod geslom Spreminjamo razumevanje samomora. Z njim želijo stigmo, napačne predstave, mite in dejstvo, da se o samomoru ne pogovarjamo, premakniti k pogovoru, podpori in razumevanju posameznika. Želijo tudi ozaveščati, da je samomor možno preprečiti, je za STA povedala psihologinja Rojs iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem.
Samomorilne misli in samomor niso posledica enega vzroka ali dejanja, ampak gre za kompleksen pojav, na katerega vpliva več različnih dejavnikov. Ti se lahko med seboj povezujejo, seštevajo, krepijo in s tem povečujejo nevarnost samomora.
Med pomembnejšimi dejavniki tveganja so težave na področju duševnega zdravja, kot so depresija, čustvena stiska, osamljenost in izolacija, težave zaradi alkohola ali zlorabe drugih psihoaktivnih snovi ter predhodni poskus samomora. "Gre za preplet različnih dejavnikov tveganja in različnih življenjskih dogodkov, ki lahko prispevajo k temu, da posameznik ne vidi drugega izhoda iz svoje stiske," je poudarila Rojs.
Stiske posameznikov oziroma samomorilno vedenje je sicer velikokrat zelo težko prepoznati, saj jasnih znakov običajno ni ali jih prepoznamo šele po dogodku. Rojs opozarja, da ima lahko vsak aktivno vlogo pri nudenju pomoči, zato naj sprememba vedenja ali navad posameznika, ki ga poznamo, ne ostane nenaslovljena. Kot svetuje psihologinja, ga lahko vprašamo: "Vidim, da se nekaj dogaja" ali "vidim, da ti je mogoče težko, kako si?"
Nato pa je pomembno, da posameznika v stiski poslušamo ter ne moraliziramo, ne ponujamo hitrih rešitev in ne poskušamo zmanjšati njegove stiske. Lahko pa mu predstavimo druge vire pomoči ali ga povežemo s strokovnjaki na tem področju. "Naloga posameznika ni, da reši stisko, ampak da je ne spregleda in pomaga poiskati ustrezno pomoč," je povedala Rojs.
Pomoč je treba poiskati čim prej, sploh če stiska vztraja, se povečuje ali stopnjuje. "Strokovno pomoč je smiselno poiskati tudi, kadar začne stiska vplivati na naše spanje, delo, odnose in vsakdanje funkcioniranje," svetuje psihologinja. Posameznika v stiski lahko napotimo k osebnemu zdravniku, kadar pove, da razmišlja o samomoru, ima izdelan načrt ali ocenimo, da bi si lahko škodoval, pa gre za urgentno stanje in je treba poklicati 112.
Kadar je posameznik v hudi stiski, njegov izbrani zdravnik pa ni dosegljiv, se lahko obrne na dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani, kjer so dosegljivi na telefonski številki 01 475 06 70.
Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik sta 24 ur na dan na voljo na telefonski številki 116 123, Telefon za otroke in mladostnike Tom je vsak dan od 12. do 20. ure na voljo na številki 116 111. Od 19. do 7. ure je na telefonski številki 01 520 99 00 na voljo Klic v duševni stiski, linija univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. Brezplačna in zaupna svetovalna linija SOS telefon je prek telefonske številke 080 11 55 dosegljiva 24 ur na dan, ženska svetovalnica pa prav tako 24 ur na dan na telefonski številki 031 233 211.
Rojs je dejala, da je število samomorov danes nižje kot pred desetimi leti, vseeno pa je Slovenija še vedno nad evropskim in svetovnim povprečjem. To pripisuje več dejavnikom, kjer prihaja do razlik, kot so dostopnost do osebnega zdravnika in psihiatra, povezanost med ljudmi, pripravljenost za iskanje pomoči, manko pogovora o duševnih stiskah v Sloveniji ter prekomerno uživanje alkohola.
Pri moških in ženskah gre za drugačno dinamiko samomorilnega vedenja, zaradi samomora pa pogosteje umrejo moški. To je povezano s tem, da moški redkeje in pozneje poiščejo pomoč na področju duševnega zdravja, in z družbenimi pričakovanji, ki zahtevajo, da so moški samozadostni, obvladajo svoja čustva in težave rešijo sami. Moški tudi uporabijo bolj smrtonosne metode in svoje namere bolj skrivajo.
V sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije pa menijo, da moramo, če želimo spremeniti razumevanje samomora, spremeniti tudi jezik, s katerim o njem govorimo. "Pred nami ni samomorilec, temveč človek v stiski, ki potrebuje spoštovanje, varno zavetje in pravočasno pomoč," so zapisali v sporočilu. Dodali so, da so medicinske sestre in zdravstveni tehniki pogosto prvi, ki začutijo tiho stisko, prisluhnejo neizrečenemu in pomagajo zgraditi most do življenja.
Poudarjajo, da je preprečevanje samomora odgovornost celotne družbe in da zahteva dostopno in pravočasno pomoč, preseganje predsodkov ter okolje, v katerem se posameznik in njegovi bližnji počutijo sprejete, slišane in podprte.
Mednarodna zveza za preprečevanje samomora tudi letos spodbuja h gibanju z akcijo Premiki za življenje, h kateri v Sloveniji vabi tudi Slovenski center za raziskovanje samomora. Akcija je v preteklih letih potekala pod naslovom Prekolesarimo svet, letos pa bo zaživela v razširjeni obliki.
Na spletni strani zveze so zapisali, da telesna dejavnost igra pomembno vlogo pri podpiranju dobrega počutja, ljudem pa pomaga, da se počutijo povezane, odporne in vključene v svoje skupnosti. Z gibanjem tako ozaveščajo o preprečevanju samomorov, spodbujajo pogovore o duševnem zdravju in gradijo bolj povezane skupnosti.
Akcije, ki bo potekala med 10. septembrom in 10. oktobrom, se lahko udeleži kdorkoli, sodelujoči pa število zbranih kilometrov vnesejo v obrazec na https://www.sta.si/qB5pxr. Skupen cilj je zbrati 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg Zemlje.
