Po njegovih besedah bo na nebu mogoče opazovati Merkur, ki bo zelo nizko nad zahodnim obzorjem, Venero, ki bo zelo svetla, Saturn nekoliko višje nad obzorjem ter Jupiter, ki bo visoko na nebu in prav tako izrazito svetel. Poleg teh bosta vidna še Uran in Neptun, a ta dva bodo lahko videli le tisti, ki bodo uporabili daljnogled ali teleskop. "Štirje planeti bodo razmeroma lahko prepoznavni tudi brez optičnih pripomočkov, saj planeti ne utripajo kot zvezde in zato jasno izstopajo iz zvezdnega ozadja," je povedal Slavinec.
Navidezno planetarno poravnavo bo mogoče opazovati zvečer v smeri proti zahodnemu oziroma jugozahodnemu obzorju. Priporoča, da planete na nebu poiščemo v eni uri po sončnem zahodu, saj, ko se nebo povsem stemni, ti planeti, predvsem tisti nižje, hitro zaidejo pod obzorje ali pa jih težje ločimo.
Poudaril je tudi, da ne gre za dejansko postavitev planetov v ravno črto, temveč za navidezno poravnavo, kakor jo vidimo z Zemlje. "Planeti se v resnici gibljejo po svojih orbitah okoli Sonca v približno isti ravnini, vendar z različno hitrostjo. Zaradi tega se ob določenih obdobjih z našega zornega kota zdijo poravnani v isto smer," je pojasnil Slavinec.
Poudaril je, da je zimski čas za opazovanje planetov še posebej primeren. "Hladno ozračje pomeni manj termičnih motenj, zrak je stabilnejši, zato je planetarni sijaj bolj jasen," je dejal. Ob tem je opozoril na pomen čim manjšega svetlobnega onesnaženja ter odprtega pogleda proti obzorju.
Poleg navidezne planetarne poravnave obstaja podoben pojav, ki pa je veliko redkejši. Gre za popolno navidezno poravnavo vseh planetov, ki je po besedah Slavinca izjemno redek pojav in se ponavlja le vsakih nekaj tisoč let. Manjše poravnave, kakršna bo vidna nocoj, pa se pojavijo pogosteje, približno enkrat na nekaj let ali desetletij, odvisno od razporeditve planetov. "Naslednja primerljiva vidna poravnava več planetov na večernem nebu bo predvidoma 8. septembra 2040," je še povedal Slavinec.
