V reševalni vaji so sodelovali: Jamska reševalna služba Premogovnika Velenje, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija, Petrol Geo, Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Premogovnika Velenje, Jamarska reševalna služba pri Jamarski zvezi Slovenije, Strabag, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje – Izpostava Celje in Regijski center za obveščanje, Civilna zaščita Zahodno Štajerske regije, Inšpektorat RS za naravne vire in prostor, Inšpekcija za naravne vire in rudarstvo in Zdravstveni dom Velenje.
»Današnja reševalna vaja je pomembna, saj smo v sodelovanju z drugimi reševalnimi službami in civilno zaščito preverili usklajenost ter pripravljenost vseh ekip, ki bi morale posredovati ob morebitni nesreči v rudniku ali pri izgradnji predorov. To je simulacija, ki preizkuša ne le naše reševalne enote, ampak tudi sisteme zaščite in reševanja ter sodelovanje med različnimi organizacijami. Naš cilj je jasen – čim bolj učinkovito ukrepanje ob nesrečah in zagotavljanje najvišje stopnje varnosti za naše sodelavce in skupnost,« je ob koncu vaje povedal vodja reševanja Boris Sotler.
»S tem dogodkom utrjujemo tudi našo vlogo v sistemu zaščite in reševanja Republike Slovenije. V Premogovniku Velenje smo ponosni, da z izkušnjami in s strokovnostjo, ki smo jih pridobili skozi desetletja, aktivno prispevamo k varnosti ne le v rudarstvu, ampak tudi širše. Zavedamo se, da lahko nesreče prizadenejo vsako podjetje ali delovni proces, zato so naše delo, povezovanje z drugimi enotami in redno usposabljanje ključni za zagotavljanje varnosti zaposlenih.«
Predpostavka vaje je temeljila na potresu z močnimi posledicami v osrednji Sloveniji, ki je Zahodno Štajersko prizadel z intenziteto VIII po evropski potresni lestvici.
Epicenter potresa je bil v občini Žalec, pri čemer so bile najbolj prizadete občine Celje, Velenje, Šoštanj in Žalec. Na javnih in zasebnih stavbah so se pojavile velike razpoke, več starejših in slabo grajenih objektov se je porušilo, poškodovana je tudi infrastruktura.
»Zaradi potresa je v Jami Preloge Premogovnika Velenje prišlo do padca vlakovne kompozicije, kar je povzročilo poškodbe zaposlenih, do požara v predoru Konovo in zrušitve vadbenega rova za reševalce, kjer se je porušil dostop – aktivirana je bila Jamarska reševalna služba za odstranitev skalne gmote s pomočjo razstreliva. Številni popotresni sunki so dodatno poškodovali že prizadete objekte, zaradi česar se razmere slabšajo. Obstajala je tudi možnost verižnih nesreč na industrijskih objektih, plinovodih, vodnih pregradah in podzemnih objektih Premogovnika Velenje,« je potek dogodkov povzel Boris Sotler in dodal, da je zaradi obsega nesreče dežurni Premogovnika Velenje aktiviral Jamsko reševalno službo PV in Prostovoljno gasilsko industrijsko društvo Premogovnika Velenje, obvestil Regijski center za obveščanje Celje, ki je izvedel nadaljnje obveščanje in aktivacijo reševalnih enot. Pri gradnji 3. razvojne osi je potres povzročil poškodbe in požar v predoru Konovo ter zasutje vadbenega rova, kjer se je tudi porušil dostop.
Foto: Rok Biškop, knmedia
Med vajo reševanja ob potresu so bile na treh ključnih lokacijah simulirane različne poškodbe udeležencev.
V predoru 3. razvojne osi, kjer je prišlo do požara in eksplozije naprave, je eden od udeležencev dobil opekline po trupu in nogah, medtem ko je drugi utrpel resno rano z jeklenim tujkom v trebušni votlini. Tretji udeleženec je doživel srčni zastoj, eden pa ostaja pogrešan v predorski cevi.
Na vadbenem rovu so bile posledice porušitve podporja: poškodba vratne hrbtenice, krvaveča rana na glavi in zlom ključnice pri prvem poškodovancu, drugi je imel zlom nadlahtnice, izpah gležnja in kazal znake zmedenosti, slabosti ter bruhanja. Tretji udeleženec je imel resne nevrološke težave in ni čutil spodnjega dela telesa.
V remizi Premogovnika Velenje je zaradi padca vlakovne kompozicije eden izmed udeležencev utrpel zlom medenice in stegnenice, drugi pa zlom reber in pnevmotoraks, kar mu je otežilo dihanje. Tretji je bil hudo poškodovan z globoko rano in obilno krvavitvijo na stegnu.
Mavec: Varnost v Premogovniku Velenje je temelj našega delovanja in tudi naš ključni strateški cilj
“Premogovniki predstavljajo okolje, kjer je potencialna nevarnost vedno prisotna, ne glede na moderno tehnologijo in sodobno opremo, ki jo premoremo, zato moramo biti vedno pripravljeni na izredne dogodke in posledice, ki jih ti prinašajo,” je uvodoma izpostavil mag. Marko Mavec in dodal, da zaradi zavedanja potencialnih nevarnosti v Premogovniku Velenje stremijo k zagotavljanju čim višjih standardov varnosti in zdravja pri delu, s čimer zmanjšujejo tveganje na najnižjo možno raven.
»Vzpostavljen imamo varnostno-tehnološki informacijski sistem VTIS, ki 24 ur dnevno spremlja vse relevantne parametre v jami, ki so ključni za zagotavljanje varnosti. Izdelan imamo Načrt obrambe in reševanja, v katerem so prepoznane vse potencialne nevarnosti, ki lahko nastopijo pri izvajanju tehnološkega procesa, ter preventivne in kurativne ukrepe v zvezi s tem. Skladno z zakonom o rudarstvu in zaradi narave našega dela imamo vzpostavljeno Jamsko reševalno službo, v okviru katere deluje jamska reševalna četa, sestavljena iz najbolj usposobljenih sodelavcev našega kolektiva, ki so v vsakem trenutku pripravljeni pomagati ter reševati ljudi in premoženje tudi v najzahtevnejših situacijah. Člani imajo ustrezna znanja, so usposobljeni za delo v zaplinjenem območju ter za zagotavljanje prve pomoči, zato so povezani tudi v sistem zaščite in reševanja na državni ravni. V jami imamo na vseh deloviščih in v vseh izstopnih progah nameščene dihalnike (vir svežega zraka), tako da jih lahko zaposleni, če bi bilo potrebno, takoj uporabijo, vsi zaposleni pa nosijo za pasom samoreševalni aparat, ki ga po potrebi uporabijo. Zaposlene na tem področju tudi redno usposabljamo in ozaveščamo, kaj lahko za varnost storijo sami.«
Skoraj 120 let Jamske reševalne čete
Jamska reševalna četa letos obeležuje 117 let delovanja. V Jamsko reševalno službo Premogovnika Velenje je vključen 101 član, od tega je 81 aktivnih jamskih reševalcev in 20 drugih članov, ki so podpora Jamski reševalni službi. Začetki organiziranega reševanja v Premogovniku Velenje po dostopnih pisnih virih segajo celo v leto 1893, ko je 30. januarja in 20. februarja v jami eksplodiral metan. Ponesrečene rudarje so na površino prenesli drugi rudarji, saj so lahko v jamo vstopili šele, ko ni bilo več nevarnosti. Za uradni začetek delovanja Jamske reševalne čete pa štejemo 20. julij 1907, ko so imeli takratni reševalci ob navzočnosti inšpektorja prvo vajo reševanja v novih prostorih reševalne postaje.
SZJ Premogovnik Velenje
