VIDEO: Predavanje Mikroplastika v naših domovih
Več videovsebin
Mestna občina Velenje je v okviru Podnebno-energetske pisarne pripravila ciklus izobraževanj, ki pokriva različna področja, povezana z energijo, mobilnostjo, ravnanjem z odpadki in zelenim gospodarstvom. Namen izobraževalnih srečanj je osvetliti pomembne izzive in priložnosti, ki jih ponujajo trajnostne rešitve v lokalnem okolju in širše.
Konec februarja je bilo na sporedu prvo predavanje, ki je bilo osredotočeno na tematiko trajnostne mobilnosti.
Minuli četrtek pa smo v Podnebno-energetski pisarni prisluhnili drugemu predavanju, namenjeno problematiki mikroplastike. Kaj mikroplastika sploh je, kako nastane, kje je prisotna, kakšen je njen vpliv na okolje in naše zdravje, predvsem pa kako lahko omejimo njen vnos v okolje, sta zbranim predstavili predavateljici dr. Anja Bubik in Katrin Školnik Škrabe s Fakultete za varstvo okolja.
Mikroplastika povsod okoli nas
Mikroplastika so drobni delci plastike, ki jih s prostim očesom pogosto ne opazimo, a so vseprisotni v našem okolju. Najdemo jih v zraku, vodi, zemlji in celo hrani. Pomemben del mikroplastike prihaja tudi iz naših domov.
Tveganje za okolje in zdravje
Ko mikroplastika enkrat vstopi v naravne ekosisteme, jo je skoraj nemogoče odstraniti in se tam kopiči. Poleg tega nase veže škodljive kemikalije in vstopa v prehransko verigo, kar lahko predstavlja resno tveganje za okolje in zdravje.
Čeprav je plastika zelo pomemben material za sodobno družbo, pa si je skupaj z mikroplastiko v naravi ne želimo. Zato je ključnega pomena, da poznamo preproste načine za zmanjšanje nastanka odpadne plastike in omejitev vnosa mikroplastike v okolje, tudi v našem domu.
Mikroplastiko vdihavamo, ko doma posesamo, jo pijemo skupaj z vodo iz plastenk, jo prenašamo v hrano in jo nehote vnašamo v okolje skozi različne vsakodnevne navade. Sprošča se pri pranju sintetičnih oblačil, uporabi kozmetike, čiščenju in obrabi plastičnih izdelkov.
Kako lahko omejimo njen vnos v okolje?
Pozorni smo lahko pri nakupu in uporabi izdelkov, ki jih vsakodnevno uporabljamo – nosimo oblačila, narejena iz naravnih materialov; namenimo več pozornosti tudi sestavinam v gospodinjskih izdelkih, kozmetiki oziroma izdelkih za osebno nego, kamor proizvajalci mikroplastiko pogosto dodajajo namenoma. Delčki mikroplastike imajo namreč lahko abrazivni učinek in delujejo kot piling, lahko so emulgatorji, polnila …
Tudi na splošno omejimo uporabo plastike – mikroplastika namreč nastane tudi s postopnim razpadanjem večjih kosov plastike.
Kako lahko v trgovini ugotovimo, ali določen izdelek vsebuje delce mikroplastike?
Pomagamo si lahko z aplikacijo Beat The Microbead – poskenirate sestavine izdelka in aplikacija vam pokaže, ali je izdelek brez mikroplastike. Sestavine izdelkov lahko preverite tudi z aplikacijo GreenScan, ki po skeniranju pregledno in na kratko prikaže informacije o sestavinah izdelka ter njihovem vplivu na vaše zdravje in okolje.
9 pristopov k učinkovitemu ravnanju z energijo
Četrtek, 13. marec, 16.30, MIC 3 (Koroška cesta 62a)
Na predavanje vabljeni tudi ta četrtek, 13. marca, ko bosta o učinkovitem ravnanju z energijo predavala Olivera Baćović Dolinšek in Rajko Dolinšek iz agencije Informa Echo.
Namen predavanja je predstaviti različne vidike na katere vplivamo z rabo energije in jih povezati v celovito razumevanje, ki se začne z odnosom do sebe in se odraža v domu in v širšem okolju lokalne skupnosti, občine, države in širše. Spoznali boste, kako se dopolnjujejo ekonomsko-energetski vidiki rabe energije s tem povezanimi okoljskimi in podnebnimi vplivi in nenazadnje kakšen je pomen usklajevanja osebnih energij misli, čustev in našega delovanja.
Danosti in naravne vire, ki so nujno potrebni za življenje, jemljemo kot samoumevne. Tako kot zdravja ne cenimo dokler ni ogroženo, energijo trošimo, da zadovoljimo svoje potrebe ne glede na to, da s potratnim in nepremišljenim ravnanjem rušimo ravnovesje v okolju.
Ohranjanje okolja in ravnanje z energijo je pogojeno z našim (ne)razumevanjem. Zato je ključni izziv razvijati celovit vpogled, ki nam omogoča usklajenost na osebni, družinski, družbeni in okoljski ravni, ne glede na to, na katerem področju smo dejavni.
