Stopalo kot ključen segment pri zagotavljanju mobilnosti velja za eno najbolj kompleksnih struktur v telesu. V njem se namreč nahaja kar 107 vezi, 33 sklepov, 26 kosti in 19 mišic ter kit, pa tudi številni živčni končiči, katerih skupno število na kvadratni centimeter je veliko višje kot v kateremkoli drugem delu telesu.

Ker je stopalo na splošno neprestano izpostavljeno obremenitvam, se 75 % prebivalstva prej ali slej sooči s poškodbo ali vnetjem različne stopnje, in sicer bodisi pete ali stopalnega loka bodisi sprednjega dela stopala ter prstov.

V povezavi s slednjimi se najpogosteje pojavljajo poškodbe, kakršne so Mortonov nevrom (interdigitalni nevrom), hallux valgus (deformacija nožnega palca), sezamoiditis (vnetje kit okoli majhnih kosti v stopalu) in metatarzalgija.

Strokovnjaki klinike Medicofit opozarjajo, da ne glede na vrsto poškodbe, ki povzroči bolečine v stopalu, opozorilnih znakov ne smemo prezreti, saj neukrepanje prispeva k napredovanju vnetja, obseg in čas rehabilitacije pa se skladno temu podaljšujeta.

Nezdravljenje na dolgi rok torej stopnjuje težave in vpliva na način hoje, kajti z željo po razbremenitvi poškodovanega segmenta sčasoma spremenimo hojo, kar vodi k nastanku novih bolečin, ki lahko segajo vse do bokov oziroma spodnjega dela hrbta.

Kako prepoznati metatarzalgijo?

Metatarzalgija ali vnetje glavic stopalnic se v večini primerov pojavi pri osebah srednjih let, toliko bolj, v kolikor te sodijo v skupino, izpostavljeno dejavnikom tveganja, med katere štejejo:

• nošnja neprimerne obutve,
• prekomerna telesna teža,
• prisotnost pretirane pranacije (gibanje stopala med hojo ali tekom vstran),
• stresni zlom stegnenice (kadarkoli v preteklosti),
• poškodbe stopalne vezi in
• artritis.

Kaže se v obliki bolečine v stopalu (ta je lahko izredno intenzivna, predvsem pa ostra, topa in pekoča, ter velja za osnoven simptom metatarzalgije), občutka stopanja po kamenčkih (ali občutku, da smo stopili na kamenček), mravljinčenja ali odrevenelosti v

Strokovnjaki klinike Medicofit opozarjajo, da ne glede na vrsto poškodbe, ki povzroči bolečine v stopalu, opozorilnih znakov ne smemo prezreti, saj neukrepanje prispeva k napredovanju vnetja, obseg in čas rehabilitacije pa se skladno temu podaljšujeta.

Nezdravljenje na dolgi rok torej stopnjuje težave in vpliva na način hoje, kajti z željo po razbremenitvi poškodovanega segmenta sčasoma spremenimo hojo, kar vodi k nastanku novih bolečin, ki lahko segajo vse do bokov oziroma spodnjega dela hrbta.

Kako prepoznati metatarzalgijo?

Metatarzalgija ali vnetje glavic stopalnic se v večini primerov pojavi pri osebah srednjih let, toliko bolj, v kolikor te sodijo v skupino, izpostavljeno dejavnikom tveganja, med katere štejejo:

• nošnja neprimerne obutve,
• prekomerna telesna teža,
• prisotnost pretirane pranacije (gibanje stopala med hojo ali tekom vstran),
• stresni zlom stegnenice (kadarkoli v preteklosti),
• poškodbe stopalne vezi in
• artritis.

Kaže se v obliki bolečine v stopalu (ta je lahko izredno intenzivna, predvsem pa ostra, topa in pekoča, ter velja za osnoven simptom metatarzalgije), občutka stopanja po kamenčkih (ali občutku, da smo stopili na kamenček), mravljinčenja ali odrevenelosti v nožnih prstih in med hojo ali tekom okrepljene bolečine v sprednjem delu stopala.

Pojavi se skozi obdobje več mesecev, le redko nenadno, dovzetnejši zanjo pa so športniki, neprestano izpostavljeni velikim obremenitvam, tisti, ki jih večkrat prizadanejo vnetja (burzitis) in vsi tisti s stalno bolečino v mezincu ali v srednjem delu stopala.

Nemalokrat se metatarzalgija pojavi sočasno z drugimi stanji, najpogosteje s/z:

           ▪ kratko prvo ali dolgo drugo metatarzalno kostjo,

           ▪ deformacijo kladivastih prstov,

           ▪ izstopajočo glavico metatarzalnih kosti,

           ▪ deformacijo hallux valgus ali

           ▪ napetimi mišicami iztegovalkami, prav tako šibkimi upogibalkami prstov.

Vnetje je povezano s spuščenim prečnim stopalnim lokom, ki nastane zaradi degenerativnih procesov ali bolezni, lahko pa je tudi le rezultat nepravilne oblike stopala.

Kljub temu se metatarzalgija pojavi kot posledica pretiranega pritiska na eno samo točko ali kot posledica udarca, kar je povezano s športom, za izvajanje katerega je značilen večji napor, in z nošnjo lahke poletne obutve, najbolj sandalov ter natikačev, ki stopalu ne dajejo potrebne podpore.

Kako zdraviti metatarzalgijo?

Strokovnjaki klinike Medicofit poudarjajo, da metatarzalgija zahteva fizioterapevtsko zdravljenje, medtem ko se je kirurškemu posegu treba izogibati. Ta je potreben le izjemoma, ko stanje že toliko napreduje, da fizioterapevtska rehabilitacija k izboljšanju ne pripomore, vendar je izvedba operacije tudi takrat v veliki meri odvisna od etiologije.

Na splošno zdravljenje metatarzalgije zahteva konservativni pristop in celostno obravnavo, saj v začetni fazi, v kolikor je razvoj težav povezan z biomehaniko stopala, k izboljšanju nezanemarljivo pripomore že nošnja ortopedskih vložkov.

Vložki stopalu zagotovijo ustrezno podporo ter s tem zmanjšajo pritisk na prizadeti predel, povsem neodvisno od teh pa se priporoča izbiranje oblazinjenih čevljev z intenzivnimi blažilci. Poleg tega je potrebno izvajanje individualno prilagojene specialne fizioterapije, katere poudarek je na vajah za krepitev stopalnih mišic, vajah za izboljšanje ravnotežja in vajah za stabilnost.

V kliniki Medicofit rehabilitacija metatarzalgije poteka na osnovi diagnostične terapije, ki vključuje diagnostični pregled in izredno širok spekter terapevtskih metod.

Gre za protibolečinsko in biostimulativno terapijo, s pomočjo katere pacient že ob prvem obisku pridobi izredno natančen vpogled v postopke zgodnjega zdravljenja prisotne metatarzalgije. Težave namreč nastopijo zaradi neravnovesja pri nadzorovanju obremenitve stopala, zaradi česar vnetje zahteva vaje za krepitev intrinzičnih mišic (mišic, ki prispevajo k stabilnosti stopalnega loka v fazi odriva prstov od tal), ker te, če so slabe, ne omogočajo odriva prstov od tal. To vodi v prekomerno obremenjevanje področja stopalnic, ki pa jih je s treningom možno okrepiti in s tem ublažiti bolečine v stopalu, prav tako zmanjšati obremenitev.

Podobno vlogo imajo vaje za raztezanje zadnjih golenskih mišic, s to razliko, da te predvsem zmanjšajo pritisk na sprednji del stopala, ki se pojavi ob krčenju pete in mišic meč, kar povzroči ekvinusni položaj gležnja.

Metatarzalgija je tako stanje, ki ga je s fizioterapevtskim pristopom mogoče ublažiti in odpraviti, v izogib ponovnemu nastopu vnetja pa se vsekakor priporočajo tudi drugi ukrepi, med njimi nošnja ustrezne obutve ter izogibanje pretiranemu (športnemu) obremenjevanju blazinic na sprednjem delu stopala.

Da bi svojim stopalom zagotovili ustrezno obravnavo, se v primeru metatarzalgije naročite na diagnostično terapijo v kliniko Medicofit.

Zakaj za zdravljenje metatarzalgije izbrati kliniko Medicofit?

Klinika Medicofit je vodilna strokovna in tehnološko sodobna zasebna ustanova za obravnavo poškodb ter obolenj gibalnega sistema v Sloveniji. Tamkajšnji fizioterapevti, kineziologi in drugi strokovnjaki za težave ortopedskega izvora vsakršnemu zdravljenju, tudi metatarzalgiji, pristopajo celostno, zato pacienta s pomočjo aktivne rehabilitacije vodijo od akutne faze bolečine do polne telesne pripravljenosti.

Terapevtski protokoli in specialne vaje so individualno prilagojeni vsakemu pacientu, pri čemer ni pomembno, ali ta pomoč potrebuje zaradi poškodbe, prestanega operativnega posega ali kroničnega obolenja. Pozornost je vsekakor usmerjena v razumevanje nastanka poškodbe, izvora bolečin, razlag izvidov in predstavljene strategije zdravljenja, pa tudi v pričakovanja glede rehabilitacije, tesno povezane s splošno psihofizično zmogljivostjo posameznika ter z njegovim življenjskim slogom.

Vse našteto kliniko Medicofit uvršča med najzanesljivejše ponudnike rehabilitacijskega zdravljenja pri nas. Vodilo tamkajšnjih strokovnjakov namreč je, da je, ko gre za zdravljenje poškodb, treba ukrepati takoj.