Ministrstvo za kulturo je tako v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika, z zneskom 1600 evrov Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije sofinanciralo multimedijski didaktični pripomoček in poučevanje slovenskega znakovnega jezika, je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zapisal v odgovoru na pisno poslansko vprašanje Aleksandra Reberška iz NSi. Slednji je kritičen, ker financiranje razvoja slovenskega znakovnega jezika še vedno ni sistemsko urejeno.
Ministrstvo za kulturo je po Mesčevih besedah na podlagi javnih naročil z 8000 evrov sofinanciralo pripravo in izdajo priročnika za poučevanje slovenskega znakovnega jezika I in II in s 5500 evrov slovar slovenskega znakovnega jezika zveze. Zveza pa je leta 2016 skupaj z ministrstvom za delo, Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter drugimi institucijami sodelovala pri izvajanju ciljnega raziskovalnega projekta Jezikovna politika in potrebe uporabnikov, ki ga je ministrstvo za kulturo sofinanciralo z 19.000 evri.
Ministrstvo za kulturo je na podlagi javnega razpisa za jezikovno integracijo ranljivih skupin govorcev izbralo projekt Pri-ročna video slovnica slovenskega znakovnega jezika, kjer je bila izvajalka zveza, sofinanciralo pa ga je s približno 195.500 evri.
V zadnjih letih je ministrstvo za kulturo v okviru javnega razpisa za izbor kulturnih projektov za razširjanje programskih vsebin, namenjenih senzorno oviranim v njim prilagojenih tehnikah, ter za razvoj tehnične infrastrukture, namenjene senzorno oviranim, zvezi vsako leto sofinanciralo več projektov v višini približno 73.400 evrov.
Ministrstvo za kulturo je leta 2021 s proračunskih postavk službe za slovenski jezik prispevalo skoraj 14.400 evrov za sofinanciranje pilotnega projekta za samodejno podnaslavljanje televizijskih programov. Ministrstvo je zanj skupaj namenilo 32.000 evrov. Uvedbo samodejnega podnaslavljanja želi nadaljevati, da bi invalidom in tudi starejšim omogočilo uresničevanje pravice do obveščenosti in sodelovanja v kulturnem življenju in s tem večjo socialno vključenost.
Nadalje je ministrstvo za kulturo lani na podlagi javnega razpisa za financiranje ali sofinanciranje projektov, namenjenih predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika ter njegovi promociji, z 12.000 evri sofinanciralo projekt za učenje slovenščine s pomočjo slovenskega znakovnega jezika, ki ga izvaja zveza.
Nenazadnje ministrstvo za kulturo spodbuja dejavnosti, ki so del rednega izvajanja zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, in nove možnosti, ki jih prinašajo sodobne tehnologije. Tu ima v mislih zlasti razvoj infrastrukture, s katero lahko gluhi uveljavljajo pravico do uporabe znakovnega jezika v postopkih pred državnimi organi, izvajalci javnih pooblastil oziroma javne službe, pa tudi v drugih življenjskih primerih, kjer bi bila gluhota ovira pri uresničevanju njihovih potreb, je še zapisal minister Mesec.
Spomnil je, da že od leta 2002 velja zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, na podlagi katerega je gluhim omogočen dostop do tolmačev slovenskega znakovnega jezika tako pred državnimi institucijami kot po lastni presoji. Na podlagi zakona o izenačevanju možnosti invalidov pa so gluhi in naglušni upravičeni do tehničnih pripomočkov, ki jih potrebujejo v življenju za premostitev komunikacijskih ovir. Uporabljajo jih za dostopnost do informacij, sporazumevanje in prilagoditev življenjskega okolja.
Hkrati je osebam z okvaro sluha namenjen klicni center, ki jim omogoča komuniciranje in pridobivanje informacij v njim prilagojenih tehnikah s področja državnih institucij in javnih storitev. Poleg navedenega ministrstvo za delo redno sofinancira delovanje Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik in delovanje klicnega centra za osebe z okvaro sluha, so še navedli v odgovoru na poslansko vprašanje.
Vir: STA
