Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičene odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe, so pojasnili na ministrstvu.
Kot so spomnili, je Slovenija ena izmed prvih držav, ki je lani novembra z novelo zakona o delovnih razmerjih uzakonila to pravico, za to pa se je odločila, ker je “biti vedno dosegljiv” postala realnost mnogih delovnih mest. Pričakovanje po nenehni dostopnosti po njihovih navedbah ustvarja pritisk na zaposlene ter tveganje za njihovo varnost in zdravje.
“Pravica do počitka je temeljna pravica vseh zaposlenih in je stara vsaj toliko, kot je dolg osemurni delovnik. Včasih je veljalo, da je osem ur namenjenih delu, osem ur spanju, osem ur pa prostemu času. V 21. stoletju smo si teh zadnjih osem ur začeli krasti. Ves smisel in namen pravice do odklopa je, da se družbeno spet dogovorimo, da imamo po določeni uri popoldne ali zvečer čas zase, za družino in prijatelje, ne pa da smo nenehno v službi,” je poudaril minister za delo Mesec.
Pravica do odklopa sicer izhaja iz že uveljavljenih institutov delovnega prava, in sicer efektivnega delovnega časa in časa upravičene odsotnosti z dela. Efektivni delovni čas je na podlagi zakona vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. V času izrabe pravice do počitka oziroma upravičene odsotnosti delavec ni na razpolago delodajalcu in ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, zato s pravico do odklopa ni vzpostavljen nov pravni položaj glede izrabe delovnega časa.
Glede pogostega vprašanja, ali uzakonitev pravice do odklopa že a priori pomeni, da delavci zunaj delovnega časa ne bodo več zavezani odgovarjati na klice in elektronsko pošto delodajalca, so na ministrstvu tako podčrtali, “da delavci v smislu biti na razpolago delodajalcu že do zdaj v smislu delovnih obveznosti niso bili zavezani tega početi zunaj delovnega časa”. “Ker pa je to pravilo in s tem pravica do počitka v praksi pogosto kršeno, s pravico do odklopa zavezujemo delodajalce, da morajo za ta namen sprejeti posebne ukrepe,” so dodali.
Ministrstvo za javno upravo je ukrepe opredelilo v aneksu h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, ki naj bi ga socialni partnerji podpisali v petek. Med ukrepi so zagotavljanje ozaveščanja in izobraževanja javnih uslužbencev o pomenu pravice do odklopa ter usposabljanje vodij; usposabljanje za pravilno uporabo digitalnih orodij; ukrepi tehnične narave, kot denimo vklop nastavitve samodejnih odgovorov za čas odsotnosti; vzpostavitve opomnikov oz. obvestilnih pasic z opozorilom, da se izvaja pošiljanje e-pošte zunaj delovnega časa, in podobno.
Tudi zasebni sektor je po navedbah delodajalskih združenj na pravico do odklopa pripravljen, ukrepi pa so podobni kot v javnem sektorju.
Medtem na sindikalni strani opozarjajo, da skušajo nekateri delodajalci pravico namesto v kolektivni pogodbi urediti s pravilnikom, največji problem pa vidijo v številnih izjemah.
Vir: STA
