Sončev mrk, ki se bo začel 12. avgusta ob 19.33 po srednjeevropskem času, bo na slovenskih tleh le delno viden. Profesor Igor Žiberna z oddelka za geografijo mariborske filozofske fakultete je za STA pojasnil, da bo Sonce takrat nizko na severozahodnem delu neba in bo z našega zornega kota štiri minute pred vrhuncem mrka zašlo. “Do takrat bo Luna prikrila 91 odstotkov površja Sonca, kar je že kar blizu popolnega mrka,” je povedal.
Kot pojasnjuje Janez Kos s študenti astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, bo to prvi popolni Sončev mrk po letu 1999 v Evropi.
Najboljši pogoji za opazovanje popolnega Sončevega mrka, ko Luna popolnoma zakrije Sonce, bodo v delih Arktike, Grenlandije, Islandije in Španije. V noči, ki bo sledila, ga bo spremljal meteorski roj Perzeidov, pri katerih na temni lokaciji v zenitu lahko vidimo do 100 utrinkov na uro. Za razliko od letošnjega leta mesečina tokrat ne bo motila predstave, zato bodo pogoji za opazovanje mnogo boljši.
Približno dva tedna pred ali po Sončevem mrku običajno nastopi še Lunin mrk, ki je zaradi rdeče-rjavih barvnih odtenkov znan tudi kot krvava luna. “Letos bomo tak par obeh mrkov lahko opazovali tudi pri nas, kar se ne zgodi prav pogosto,” je povedal Žiberna. Tudi Lunin mrk 28. avgusta zjutraj ne bo viden v polni meri, saj bo Luna nizko nad obzorjem.
Zanimivi so še nekateri drugi primeri navideznih bližnjih srečanj Lune z drugimi nebesnimi telesi. Tako bo 29. marca Luna zastrla najsvetlejšo zvezdo v ozvezdju Leva, 14. septembra bo zasenčila Venero, 28. oktobra bo zastrla del razsute zvezdne kopice Plejade, 28. novembra pa bo oplazila razsuto zvezdno kopico Jasli v ozvezdju Raka.
Zadnja od treh superlun bo vzšla na božični večer 24. decembra. To je čas, ko se Luna najbolj približa Zemlji in je na nebu videti večja in svetlejša. Po besedah Žiberne je ta pojav zanimivo primerjati s pojavom mikrolune, ko je polna Luna najdlje od Zemlje, na primer 31. maja.
Med meteorskimi roji, ki se pojavljajo vsako leto, bo v noči s 3. na 4. januar viden na nočnem nebu kratek, a intenziven roj Kvadrantidov. V noči s 13. na 14. december pa se bo pojavil roj Geminidov.
V letu 2026 se obeta več zanimivih poravnav planetov, ki ustvarjajo vtis nenavadne bližine teh nebesnih teles. Zjutraj 18. aprila bodo vidni precej skupaj Merkur, Mars, Saturn in Neptun, 12. junija zvečer pa Merkur, Venera in Jupiter. Na dan Sončevega mrka 12. avgusta zjutraj bodo skupaj vidni Merkur, Mars, Jupiter, Saturn, Uran in Neptun. “To bo za astronome kar zanimiva noč,” je dejal Žiberna. Izpostavil je še 14. november, ko bodo zjutraj precej blizu Merkur, Venera, Mars in Jupiter.
Največ planetov bo vidnih na nebu tudi s prostim očesom 28. februarja zvečer. “Takrat bodo v večernem času vidni skoraj vsi planeti razen Marsa, pa še Luna se jim bo pridružila,” je pojasnil Žiberna.
Ekipa z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko opozarja v letu 2026 še na februarski kolobarjast Sončev mrk, možen pojav severnega sija ter morebitno eksplozijo zvezde T CrB, redkega astronomskega dogodka, ki se zgodi približno vsakih 80 let. Najsvetlejši zaenkrat napovedani komet bo C/2024 E1 Wierzchos. Kot zanimivost še omenjajo, da bo vesoljska sonda Voyager 1 sredi novembra s hitrostjo 61.000 kilometrov na uro prvi človeški objekt, ki se bo od Zemlje oddaljil en svetlobni dan, kar je skoraj 26 milijard kilometrov.
Ameriška vesoljska agencija Nasa napoveduje, da bo februarja v okviru misije Artemis 2 poslala astronavte na desetdnevno potovanje okoli Lune. Ti bi bili tako prvi po več kot pol stoletja, ki bi obleteli Luno. Kitajska načrtuje v drugi polovici leta 2026 izstrelitev vesoljskega plovila Chang’e 7 brez posadke na raziskovanje južnega pola Lune. Ameriška družba Vast pa ima v načrtu izstrelitev prve komercialne vesoljske postaje.
Vir: STA
