Ministrstvo za naravne vire in prostor je tik pred koncem lanskega leta objavilo predlog državnega prostorskega načrta (DPN) za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini, a kot je danes v Levcu povedal vodja iniciative lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč na tem območju Rok Sedminek, odgovorni pri pripravi predloga niso upoštevali pripomb kmetov.
Ti so med drugim vztrajali, naj se ukrepi za protipoplavno varnost urejajo vse od izvira do izliva Savinje z vsemi pritoki. “O ukrepih se odloča brez lastnikov kmetijskih zemljišč. Želimo si protipoplavne varnosti, vendar pričakujemo, da bo smotrna in učinkovita. Predlog DPN pa se zdaj kljub obljubam osredotoča le na Savinjo, ne pa tudi na njene pritoke,” je poudaril Sedminek, prepričan, da omenjene rešitve pomenijo le protipoplavno zaščito Celja in Laškega, ne pa tudi njihovega območja.
Ob tem je opozoril, da so na območju načrtovanih suhih zadrževalnikov v žalski občini, in sicer v Šempetru in Levcu, tudi črpališča pitne vode in vodovarstvena območja prve, druge in tretje kategorije, zato ne razume, kako lahko s takšno lahkoto tvegajo, da bo Savinjska dolina izgubila dostop do pitne vode.
Predlagani DPN, ki je trenutno v javni obravnavi, bo po besedah kmeta Klemna Šaleja iz Drešinje vasi pri Žalcu močno vplival na 394 kmetijskih gospodarstev, od tega na 35 mladih prevzemnikov kmetij. Po njegovi oceni bi zaradi ukrepov lahko bilo oškodovanih še 500 hektarjev zemljišč v okolici Ložnice, ki jih v predlogu DPN sploh niso omenili.
Kmete skrbi, da bodo zaradi predlaganih rešitev primorani njivske površine spremeniti v travinje in da bo kmetovanje popolnoma onemogočeno. Ker ima na tem območju precej kmetijskih gospodarstev sklenjena pogodbena razmerja s kupci mleka, mesa, poljščin ali hmelja, jih skrbi, da ne bodo več mogli izpolnjevati zavezujočih prodajnih pogodb.
Občasno poplavljanje najboljših kmetijskih zemljišč bo po njihovem mnenju tja naneslo ostanke olj, mikroplastiko in odpadke iz gospodinjstev, kar bo vplivalo na kakovost tal in ekonomsko varnost kmetij. Na nekaterih območjih so tla izrazito prodnata, zato obstaja tveganje, da bo talna voda vdrla v bližnje objekte, so prepričani. Kmet Rok Satler je ob tem opozoril, da bodo pridelki ter zemljišča ob morebitni prvi poplavi neuporabna, kar bo povzročilo zapiranje kmetijskih gospodarstev.
Zaradi številnih pomislekov kmetov se bo v nadaljnje razprave in aktivnosti aktivno vključila tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), saj meni, da bo bo predvidena gradnja v veliki meri posegla na lastniška zemljišča in objekte ter močno prizadela lastnike zemljišč, ki kmetujejo na teh območjih. Na to bodo skupaj s kmeti opozorili tudi na predvideni javni razgrnitvi, 19. januarja v Žalcu.
Predsednik zbornice Jože Podgoršek je zato danes v Levcu dejal, da bodo kmetje iz Spodnje Savinjske doline ministrstvu za naravne vire in prostor predlagali, da zadrži postopke za sprejem DPN, dokler ne izvedejo sestankov z lastniki kmetijskih gospodarstev, na katerih bodo ponovno proučili še druge možnosti. Med takšnimi je omenil umeščanje vodnih zadrževalnikov ali pa suhih zadrževalnikov na nekmetijskih oziroma slabših kmetijskih zemljiščih.
Kmetje tudi zahtevajo, da ministrstvo prek sklada kmetijskih zemljišč in gozdov poišče možnosti za nadomeščanje kmetijskih zemljišč, pri sanacijskih ukrepih pa naj upošteva celotno zemljišče vsakega lastnika, in ne zgolj tisti del, ki je v območju zadrževalnika. Po njihovem mnenju je tudi nujno, da se vplivi protipoplavnih ukrepov na posamezne kmetije ugotovijo že v okoljskem poročilu in ne šele pozneje.
Vir: STA
