V zadnjih dobrih desetih letih je slovenske gozdove prizadelo več ujm. Leta 2014 je več kot polovico slovenskih gozdov prizadel katastrofalen žled, ki je z več kot devet milijonov kubičnih metrov poškodovanega drevja največja zabeležena naravna ujma v slovenskih gozdovih nasploh.
Konec leta 2017 je gozdove prizadel izjemno obsežen vetrolom, zaradi katerega je bilo posekanih približno tri milijone kubičnih metrov lesa. V izredno vročem in sušnem poletju 2022 je doslej največji gozdni požar zajel 2900 hektarjev gozdov na Krasu. Izredne so bile tudi obilne padavine v letu 2023, ki so sledile poletnim neurjem z močnim vetrom. Zaradi vetra je bilo treba posekati za 1,3 milijona kubičnih metrov lesa, so na največje naravne nesreče v minulih letih spomnili na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS).
V 2014-2023 zaradi ujm in podlubnikov posekanih 24 milijonov kubičnih metrov lesa
Vremenskim ujmam zaradi oslabelega in poškodovanega lesa iglavcev, ki ostaja dlje časa v gozdu, navadno sledi porast bolezni in škodljivcev gozdnega drevja. V Sloveniji se predvsem preveč namnožijo smrekovi podlubniki.
Tako je bilo v obdobju 2014-2023 zaradi ujm in podlubnikov v Sloveniji posekanih 24 milijonov kubičnih metrov lesa, kar predstavlja skoraj polovico vsega posekanega lesa v tem obdobju, so za STA izpostavili pri ZGS.
Tudi lani so smrekovi podlubniki povzročali škodo v gozdovih, največ na območjih, kjer so bili prenamnoženi že v letu 2023 zaradi predhodnih ujm ter na območju julijskih vetrolomov iz leta 2023. Gre zlasti za gozdove v gozdnogospodarskih območjih Kranj, Slovenj Gradec, Novo mesto in Bled.
Tako je ZGS lani zaradi podlubnikov lastnikom gozdov za posek določil za 745.000 kubičnih metrov iglavcev, večinoma smreke, kar je približno enako kot v letu 2023.
Obsežnejših poškodb zaradi vetrolomov lani ni bilo, se je pa lani nadaljevalo izvajanje poseka poškodovanih dreves zaradi vetrolomov iz leta 2023. Lani so sicer pogosta neurja z močnim vetrom povzročala poškodbe posamičnih dreves ali šopov dreves, zlasti na gozdnih robovih in drugih izpostavljenih legah.
Zaradi sanacije vetrolomov iz leta 2023 pa je bilo lani po sicer še ne dokončno potrjenih podatkih ZGS posekanih 878.000 kubičnih metrov dreves, v letu 2023 pa 491.000 kubičnih metrov dreves.
Letni prirastek okoli 8,7 milijona, letni posek med 4 in 6,3 milijona kubičnih metrov
Kljub številnim ujmam in gradacijam podlubnikov v zadnjem desetletju pa kazalci stanja gozdov izkazujejo ugodno stanje, ocenjujejo na ZGS. Lesna zaloga gozdov se je po podatkih ZGS v zadnjih 30 letih povečala z 201 na 304 kubične metre na hektar.
Ob tem skoraj polovico lesne zaloge predstavlja drevje, ki je debelejše od 30 centimetrov, drevja, debelejšega od 50 centimetrov, je 25 odstotkov, kar je z vidika zagotavljanja lesnoproizvodne funkcije in ohranjanja biotske pestrosti ugodno, so ocenili pri ZGS.
Tudi prirastek gozdov se je povečal s 5,2 kubična metra na hektar na leto v letu 1994 na 7,4 kubična metra na hektar na leto v letu 2023. “Tako v naših gozdovih vsako leto priraste za okoli 8,7 milijona kubičnih metrov lesa,” so izračunali na ZGS. Vendar pa zaradi vseh preteklih ujm in drugih vplivov podnebnih sprememb v prihodnje pričakujejo zaustavitev rasti prirastka ali celo manjše zmanjšanje.
Sicer pa se trenutno ugodno stanje gozdov po oceni ZGS kaže tudi v krepitvi lesnoproizvodne funkcije gozdov. Načrtovani možni letni posek se je v zadnjih treh desetletjih podvojil in danes znaša 7,2 milijona kubičnih metrov, kar je okoli 20 odstotkov lesne zaloge in 82 odstotkov letnega prirastka. Dejanskega letnega poseka pa je nekaj manj; v zadnjih nekaj letih se v slovenskih gozdovih letno poseka med 4 in 6,3 milijona kubičnih metrov dreves, od tega od 55 do 66 odstotkov iglavcev.
Na ravni Slovenije sicer v lesni zalogi prevladujeta bukev (32,9 odstotka) in smreka (30,1). Sledijo jelka (7,4), hrast (7,1), bor (5,4), drugi trdi listavci (8,5) in plemeniti listavci (5,4). Listavci predstavljajo skupaj 56 odstotkov lesne zaloge, 44 odstotkov pa iglavci. Drevesna sestava je po Sloveniji različna, po sestavi na posameznem območju pa se stroka ravna, ko izbira sadike za obnovo gozda.
Za gozdove po Sloveniji sicer velja zelo visoka sposobnost naravne obnove, tako da obnova po naravni poti poteka na večini površin, potrebnih obnove. “S sajenjem in setvijo gozdove obnavljamo le v tistih predelih, kjer je naravno pomlajevanje oteženo ali je hitra obnova potrebna zaradi varstva tal, in v primerih, ko želimo s sajenjem plodonosnih in manjšinskih drevesnih vrst izboljšati vrstno pestrost gozdov in s tem prispevati k izboljšanju habitatov za nekatere redke ali ogrožene vrste,” so pojasnili na ZGS.
V zadnjem desetletju se je vsako leto v povprečju s sajenjem in setvijo obnovilo okoli 500 hektarjev gozdov, skupno pa je bilo v zadnjih petih letih (2020-2024) v slovenskih gozdovih posajenih 5,7 milijona sadik gozdnega drevja.
K biotski pestrosti prispeva tudi vse več gozdov, izvzeti iz gospodarjenja
Z vidika ohranjenosti biotske pestrosti sta poleg deleža zavarovanih gozdov pomembna kazalca tudi delež odmrle lesne biomase v gozdovih in površina gozdov, izvzetih iz gospodarjenja. V povprečju imamo v slovenskih gozdovih 21 kubičnih metrov na hektar odmrlega drevja, kar je okoli sedem odstotkov lesne zaloge.
Pomemben doprinos k ohranjanju biotske raznovrstnosti in varstvu narave po navedbah ZGS predstavljajo gozdovi, ki so izvzeti iz gospodarjenja. To so gozdni rezervati, teh je v Sloveniji za 9426 hektarjev, in t.i. ekocelice, ki predstavljajo ukrep pogodbenega varstva. To pomeni, da se lastnik gozda s pogodbo zaveže, da v delu gozda ne bo gospodaril in v zameno dobi finančno nadomestilo. Površina ekocelic se je od leta 2009, ko je znašala 2818 hektarjev, do konca leta 2023 povečala na 8782 hektarjev.
Ne glede na razmeroma ugodno stanje gozdov po Sloveniji, ki spada med najbolj gozdnate evropske države, gozdarska stroka tudi v prihodnosti pričakuje izzive zaradi pojavov invazivnih tujerodnih vrst, karantenskih vrst in dodatnih obremenitev gozdnega ekosistema z nihanji temperaturnih ekstremov. Predvsem pričakuje pojave suš in s tem zmanjšanje odpornosti gozdov.
“Zato je ključnega pomena zasledovanje načel slovenske gozdarske šole – ta temelji na sonaravnem gospodarjenju z gozdovi -, izvajanje ukrepov za čim večjo vrstno in ekosistemsko pestrost naših gozdov ter uvajanje inovacij v gozdarstvu,” so poudarili na ZGS.
Vir: STA
