Po besedah svetovalke za področje varstva narave in okolja na mariborskem zavodu Katarine Kresnik so doslej največ pozornosti namenjali tistim vrstam, ki so že razširjene in povzročajo znatno okoljsko škodo. To je bilo po njenem pomembno, saj so tako začeli bolje razumeti, kako močno te vrste vplivajo na naš prostor in ekosisteme.
“Vendar pa želimo dolgoročno učinkovito upravljati s tujerodnimi vrstami – zato moramo pogled usmeriti tudi na potencialno invazivne vrste, ki se pri nas pojavljajo redko ali jih še ni. Z zgodnjim zaznavanjem in pravočasnim ukrepanjem lahko njihovo širjenje in škodo še preprečimo,” je dodala.
Kot je za STA povedal svetovalec za poljedelstvo na mariborskem zavodu Timotej Horvat, gre pri invazivnih tujerodnih vrstah za rastline, ki so bile vnesene izven svojega naravnega območja razširjenosti. Na novem območju se zaradi odlične prilagodljivosti, hitrega razmnoževanja in pomanjkanja naravnih sovražnikov lahko hitro širijo. V kmetijstvu lahko povzročijo veliko škodo – ne le da zmanjšujejo proizvodni potencial, v nekaterih primerih lahko vodijo celo do trajne izgube kmetijskih zemljišč.
“To so dejansko rastline, ki so bile prenesene v Slovenijo, nimajo pa tukaj nekega sovražnika in se tudi zelo hitro razmnožujejo. Načeloma so bile v Slovenijo prinesene večinoma kot okrasne rastline, so pa potem pobegnile iz kakšnih drevesnic ali česa podobnega,” je pojasnil Horvat.
Najbolj pogoste so na primer navadna barvilnica ali japonski dresnik, pa tudi zlata rozga. Slednja ima velik invazivni potencial predvsem na takih pašnikih oziroma travnikih, ki se ne kosijo pogosto. Zelo velike težave imajo z njo recimo v krajinskem parku Goričko, je povedal Horvat. Med pogostimi je omenil tudi enoletno suholetnico na travnikih ter žlezavo nedotiko in veliki pajesen.
Kot je pojasnil, so invazivne tujerodne vrste določene z zakonskim aktom, ki narekuje tudi, da jih je treba odstranjevati. Med njimi je tudi ambrozija, ki zaradi alergenosti, sploh v poletnih mesecih, ko cveti, številnim ljudem povzroča zdravstvene težave.
“Dodatna težava je v tem, da jih je težko obvladati, za določene sploh ni primernega herbicida, ki bi pomagal,” je dejal Horvat. Kot primer je omenil japonski dresnik, ki ga glifosat morda nekoliko pokuri, a čez 14 dni raste normalno naprej.
Ker jih v celoti ni mogoče več izkoreniniti, jih je treba vsaj obvladovati, za kar pa je potrebna doslednost, ki jo je mogoče doseči s čiščenjem robov kmetijskih zemljišč, pri dresniku na primer pa je treba rastlino celo izpuliti s korenino vred ter jo odložiti na deponijo, kjer se ne more znova ukoreniniti. Še ena od težav so vodotoki, kjer je košnja omejena zaradi lovskega zakona.
V Sloveniji sicer obstajajo območja, kjer so takšne invazivne rastline bolj prisotne, toda načeloma se z njimi srečujemo po vsej državi. “Vse kulture seveda niso enako prizadete, a pri nekaterih lahko bistveno zmanjšajo pridelek. Zato tudi osveščamo kmete, naj se proti temu borijo, naj bodo vztrajni in dosledni pri preprečevanju širjenja,” je dodal Horvat.
Pojav invazivnih tujerodnih vrst seveda ni samo slovenski problem, saj se s temi rastlinami srečujejo po vsej Evropi, je pa res, da je v Sloveniji ukrepanje malenkost bolj oteženo, ker je na voljo manj dovoljenih sredstev kot v drugih evropskih državah.
Kot primer je kmetijski svetovalec navedel plevel užitna ostrica na njivskih površinah, za katerega je ustrezna le ena aktivna snov, ki pa v Sloveniji ni registrirana, medtem ko je drugače že v sosednji Italiji. “Pri nas smo za zdaj naredili le nekaj poskusov in dejansko ta snov deluje, zato so kmetje dobili izredno dovoljenje za uporabo preko uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,” je še pojasnil Horvat.
Vir: STA