V pismu, ki so ga naslovili na ministrstvo za solidarno prihodnost in varuha človekovih pravic, so uvodoma spomnili, da so Združeni narodi leta 1993 v deklaraciji o odpravi nasilja nad ženskami opredelili nasilje nad ženskami kot vsako dejanje nasilja, ki temelji na spolu in ima ali bi lahko verjetno imelo za posledico fizično, spolno ali psihično škodo ali trpljenje žensk. Vključene so tudi grožnje s takšnimi dejanji, odvzem ali samovoljna omejitev prostosti, ne glede na to, ali se to dogaja v zasebnem ali javnem prostoru, so navedli.
“Tudi v naši državi se z daljšo življenjsko dobo žensk stopnja njihovega tveganja za nasilje povečuje,” so opozorili. K temu po mnenju društva prispeva več dejavnikov, eden od njih je revščina. Pri tem izpostavljajo analize republiškega statističnega urada, ki za leto 2023 kažejo, da se pri ženskah, starejših od 65 let, revščina povečuje bolj kot pri moških. “Pod pragom tveganja revščine je tega leta živelo več kot 250.000 prebivalcev Slovenije, od tega 52 odstotkov žensk,” so izpostavili.
Kot opozarjajo, imajo starejše ženske manj družbene in socialne moči, več težav z zdravjem in kroničnih bolezni, so slabše informacijsko opismenjene, so tudi telesno in duševno bolj ranljive. Mnoge se ukvarjajo z golim preživetjem. Odvisne so od pomoči svojcev in drugih, ki pa nad njimi lahko izvajajo tudi nasilje. Tako so lahko izpostavljene telesnemu, psihološkemu, ekonomskemu, spolnemu nasilju ali zanemarjanju. Nekatere, ne nujno revne, pa so zaradi posedovanja nepremičnin ali prihrankov lahko prav tako izpostavljene različnim oblikam nasilja ali zlorab, zlasti izsiljevanju bližnjih sorodnikov, da naj se izselijo iz lastne nepremičnine in jo prepišejo na sorodnike, so izpostavili.
Pomembno je, da imajo starejše ženske na voljo ustrezne informacije o pomoči v primerih nasilja, zelo dragocene so tudi socialne vezi, poudarjajo v združenju. Nasilje pa je treba tudi prijavljati, saj s tem lahko rešimo življenje, dodajajo. Izkušnje namreč kažejo, da je premalo tistih, ki so se pripravljeni izpostaviti v takšnih primerih, zato obstajajo še anonimne poti prijave, kot so policija, centri za socialno delo, telefoni za pomoč žrtvam nasilja.
Spomnili so na mednarodni znak za pomoč pri nasilju v družini, ki pomeni, da pri iztegnjeni dlani ukrivimo palec navznoter in ga pokrijemo z ostalimi štirimi prsti. Znak je pred leti objavila slovenska policija, so navedli.
Vir: STA
