Ob tem se vedno pogosteje odpira vprašanje, ali je šolski sistem v sedanji obliki sploh še dovolj opremljen, da otrokom nudi ustrezno podporo. Pomočnica ravnateljice Osnovne šole (OŠ) Dobrova Ksenija Pišljar je povedala, da se njihovi učenci kar pogosto srečujejo s psihosocialnimi izzivi, stiskami in iščejo pomoč tudi v šolskem prostoru tako pri svetovalni službi kot pri učiteljih. “Gre za pritiske, pričakovanja glede ocen, sploh pred koncem šolskega leta, velikokrat so težave s sošolci, neredko rešujejo situacije tudi izven šole,” je pojasnila.
Večkrat jih napotijo k psihologu ali pedopsihiatru, vendar so čakalne dobe predolge. Kljub temu, da so svetovalne službe preobremenjene in šole podhranjene z učiteljskim kadrom, se otroci po njenih besedah v šoli čutijo varne. “Šola je varen prostor, včasih moramo sami zaznati težave, s katerimi se otrok srečuje, imamo tudi preventivne delavnice, a to je večkrat premalo,” je poudarila.
Vzgojitelji, ki se srečujejo z mladostniki, ki doživljajo različne stiske, tudi zaradi preteklih travm, se velikokrat počutijo nekompetetne in nemočne, je opozorila vzgojiteljica v strokovnem centru Mladinski dom Maribor Patricija Reher. “S tega vidika bi bila psihoterapija za te naše mladostnike več kot dobrodošla,” je povedala.
Učiteljica ljubljanske osnovne šole France Bevk Voleta Stefanovik je spregovorila o vključevanju psihoterapije v šoli, ki se je izkazala kot dobra praksa. Tudi na tej šoli so bili v preteklosti soočeni s stiskami učencev, zato so pred tremi leti vključili v program psihoterapevtko. Z njo se učitelji srečujejo enkrat na mesec. “Učitelji tako dobivamo potrebna znanja, ker želimo učence opolnomočiti, da sami rešujejo svojo stisko,” je povedala. Dodala je, da je program uspešen, saj je učenec, ki so mu priskrbeli plačljivo pomoč psihoterapevtke, uspešno zaključil šolo.
Da potrebe otrok po psihoterapevtski obravnavi zadnjih let naraščajo, je potrdil tudi direktor Centra za socialno delo Ljubljana Janko Cafuta. Ocenjuje, da obstaja potreba po strokovnem psihoterapevtskem znanju, ki ga vključuje v svojo dejavnost.
Na koncu okrogle mize z naslovom Ko duševne stiske vstopijo v domove in razrede: izzivi in rešitve, so organizatorji ponovno pozvali poslance, da sprejmejo zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki bo poskrbel za uporabnike, jasno uvedel psihoterapijo v vseh resorjih, ki bodo brezplačne. “Samo takšen zakon bi bil zares dober za ljudi, ki bi jim prinesel brezplačnost, skrajšal čakalne vrste in prinesel dostopnost psihoterapije povsod, kjer je potrebna,” so zapisali v sporočilu za javnost, pod katerim so se podpisali Slovensko združenje za psihoterapijo in svetovanje, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, ljubljanska podružnica dunajske univerze Sigmunda Freuda, Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije ter Slovenska krovna zveza za psihoterapijo.
Vir: STA