Slavnostni dogodek, ki je potekal v včeraj, 11. aprila, je obeležil večletno predano delo, strokovno rast . ter globoko zavezo k spoštovanju in razumevanju posameznika.

Prisotne so nagovorili:

• Violeta Potočnik Krajnc, direktorica doma,
• Mateja Hauser iz podjetja QSocial, ki je vodilo certificiranje,
• Darinka Mravljak, podžupanja MO Velenje,
• Bojan Borovnik, župan Občine Mislinja,
• Janko Kopušar, župan Občine Šmartno ob Paki.

Dogodek sta z glasbo in humorjem popestrila citrarka Tanja Lončar in Srečko, klovn Rdečih noskov, ki redno obiskuje velenjski dom ostarlih in s svojo prisotnostjo razveseljuje stanovalce, zaposlene in obiskovalce.

Kultura usklajenih odnosov – več kot le model oskrbe

Kultura usklajenih odnosov (KUO) predstavlja sodoben in človeku prijazen pristop k skrbi za starejše in uporabnike posebnih socialnovarstvenih zavodov. Temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, spodbujanju njegove samostojnosti ter prilagajanju storitev njegovim osebnim potrebam in željam. KUO se je razvil kot odgovor na pomanjkljivosti tradicionalnega, bolnišničnega modela oskrbe, saj namesto sistema, ki postavlja organizacijo pred človeka, v ospredje postavlja posameznika – njegovo doživljanje, vrednote in življenjski ritem.

Model KUO temelji na bogatih teoretičnih in praktičnih spoznanjih, ki so se oblikovala v zadnjih šestih desetletjih in poudarjajo osrednjo vlogo človeka v vseh vidikih dolgotrajne oskrbe. Njegovo temeljno vodilo je ustvarjanje kakovostnih, iskrenih in spoštljivih odnosov med stanovalci, zaposlenimi, vodstvom in svojci. Ključni element modela je odnos, ki se razume kot gonilna sila vseh procesov znotraj oskrbe. V ospredje postavlja koncept kongruence – skladnosti med posameznikovim notranjim doživljanjem in tem, kako ga vidijo in razumejo drugi. Prav ta ujemajoča se zaznava ustvarja varno, spoštljivo in spodbudno okolje, ki krepi zaupanje, medsebojno spoštovanje in motivacijo vseh vključenih.

Model KUO v ospredje postavlja osebni pristop k oskrbi ter prizadevanje za čim bolj naravno in domače življenje v domu. Personalizacija pomeni, da se bivalno okolje in vsakodnevne aktivnosti čim bolj prilagodijo željam, navadam in življenjskemu slogu posameznega stanovalca. Ob tem pa koncept normalizacije omogoča, da stanovalci tudi v domu ohranijo občutek znanega, vsakdanjega ritma – takšnega, kot so ga poznali pred selitvijo. Uresničevanje teh načel poteka prek avtonomnih delovnih timov (ADT), ki prevzemajo odgovornost za organizacijo dela, skrb za posameznika ter gradnjo odnosov, temelječih na zaupanju, spoštovanju in sodelovanju.

Eden ključnih stebrov modela KUO je primarna nega, pri kateri ima vsak stanovalec svojo zaupanja vredno osebo – sodelavca, ki ga redno spremlja in z njim gradi pristen odnos. Ta oseba ima osrednjo vlogo pri načrtovanju in izvajanju oskrbe, saj na podlagi stanovalčevih življenjskih zgodb, navad, potreb in želja oblikuje osebni načrt oskrbe, ki vključuje njegove cilje, dnevno rutino ter tisto, kar mu prinaša občutek varnosti, smisla in domačnosti.

Celoten proces izvajanja modela KUO spremlja stalno strokovno izobraževanje zaposlenih, ki ga izvajajo tako notranji kot zunanji strokovnjaki. S tem zagotavljamo, da vsi sodelujoči razumejo in dosledno uresničujejo temeljna načela tega pristopa.

Model KUO temelji na štirih osrednjih stebrih:

• Usmerjenost na stanovalca: V ospredju so vsakodnevne potrebe, želje in navade posameznika, kar omogoča bolj osebno in dostojanstveno izkušnjo bivanja.
• Organizacija in vodenje: Poudarek je na samostojnosti delovnih timov in uvajanju sodobnih, agilnih načinov vodenja.
• Zaposleni: Nenehen razvoj znanj, veščin in odnosnih kompetenc zaposlenih ter vključevanje in podpora prostovoljcem.
• Bivalno okolje: Skrbno zasnovano, prijetno in domače okolje, prilagojeno posamezniku, ki spodbuja občutek varnosti, sprejetosti in dobrega počutja.

V modelu KUO se odnosi oblikujejo na dva dopolnjujoča se načina – eksplicitno in implicitno.

🔹 Eksplicitno načrtovanje pomeni zavestno, namerno gradnjo odnosov, ki temelji na pozitivnih življenjskih izkušnjah stanovalcev. S poudarkom na lepih spominih in dogodkih, ki krepijo dobro počutje, se ustvarja okolje sprejetosti, veselja in smisla.
🔹 Implicitno načrtovanje pa izhaja iz globljega razumevanja posameznikov – njihovih biografij, življenjskih okoliščin in psihosocialnih vzorcev. Odnosi so tako prilagojeni njihovim notranjim svetovom, načinom spoprijemanja s stresom ter osebni zgodovini.

Temelj KUO je celovita usklajenost vseh deležnikov znotraj doma – zaposlenih, vodstva, stanovalcev in njihovih svojcev. Takšno sodelovanje ustvarja harmonično in povezano skupnost, kjer se vsak posameznik počuti slišanega, vključenega in spoštovanega.

Rezultat te povezanosti je več kot le dobro počutje – prinaša višjo kakovost življenja za stanovalce, spodbudno in varno delovno okolje za zaposlene ter učinkovitejše in bolj srčno delovanje celotne ustanove.

KUO je zato mnogo več kot model dela – je filozofija bivanja in sobivanja, ki s postavitvijo človeka v središče omogoča boljše življenje v domovih za starejše. Celosten, sočuten in trajnostno naravnan pristop, ki spreminja domove v prave skupnosti.

Vzpostavitev KUO v velenjskem Domu za varstvo odraslih

V Domu za varstvo odraslih Velenje z velikim ponosom poudarjajo, da soo že leta 2011 kot eden prvih enajstih domov v Sloveniji stopili na pot uvajanja Kulture usklajenih odnosov (KUO). Ta odločitev je pomenila pomemben mejnik – zavezali so se k temeljiti preobrazbi razumevanja in izvajanja skrbi za starejše. Od začetka so verjeli v filozofijo, ki v središče ne postavlja storitve, temveč človeka – slišano, spoštovano in edinstveno osebo s svojimi vrednotami, željami in življenjskimi izkušnjami.

Uvajanje modela KUO je bil zahteven in dolgotrajen proces. Vložili so številne napore v razumevanje teoretičnih temeljev modela, prilagoditev domskih praks in njegovo postopno uvedbo v vsakodnevno strokovno delo. To je bilo obdobje nenehnega učenja, soočanja z izzivi in iskanja priložnosti za napredek – tako za zaposlene, kot za stanovalce, ki so s svojim aktivnim sodelovanjem in dragocenimi povratnimi informacijami soustvarjali novo pot.

Pomembno je izpostaviti, da je model KUO presegel zgolj prilagoditve obstoječih praks. Kot prvi so v DVO Velenje na njegovi podlagi zasnovali povsem nov dom – arhitekturno zasnovo, ki v celoti sledi strokovnim smernicam tega modela. To pomeni, da so vsak element novega doma, od velikosti gospodinjskih skupnosti do postavitve prostorov, oblikovali z mislijo na posameznika. Vsak detajl je zasnovan v duhu vrednot, kot so personalizacija bivalnega okolja, spoštovanje dostojanstva in ustvarjanje občutka domačnosti.

Na ta način so postavili nove standarde, ki ne veljajo le za Slovenijo, ampak so pomembni tudi na evropski ravni. Arhitekturna zasnova velenjskega doma, ki je neposredno povezana z načeli KUO, predstavlja pionirski projekt v Evropi.

Prav tako so kot pionirji razvili in izvedli obsežen proces selitev, pri čemer so ponovno upoštevali načela tega modela, da bi stanovalcem zagotovili kar najbolj prijazno in spoštljivo izkušnjo.

Zgodba o uvajanju KUO v velenjskem domu za varstvo odraslih je zgodba predanosti, inovativnosti in vztrajnosti. Pokaže, da lahko z jasnim ciljem, strokovnim znanjem in srčnostjo premikamo meje ter ustvarjamo okolje, v katerem se vsak posameznik počuti spoštovan, varen in doma.

Vir: AGENCIJA PLUS