Predsednica Nataša Pirc Musar je na petkovi državni proslavi ob dnevu upora proti okupatorju v Brežicah poudarila, da mora biti ta praznik predvsem opomin in zaveza, ne le spomin. Kot je dejala, zgodovina uči, da egoizem vodi v zapiranje, nezaupanje in razgradnjo skupnega dobrega. Po njenih besedah danes bolj kot kadar koli potrebujemo politično treznost, zmernost in pogum za dialog.
Slovenci so se odločili za upor in predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev so 26. aprila 1941 na srečanju v vili v Rožni dolini v Ljubljani zasnovali organizacijo takojšnjega odpora.
Glede sestanka obstajajo različne interpretacije, saj zapisnika ni. Vendar pa naj bi bila novoustanovljena organizacija sprva kot protiimperialistična fronta uperjena proti takratnim imperialistom, saj so vojno videli predvsem kot spopad imperialističnih sil, tedaj pa je tudi še veljal sporazum Ribbentrop - Molotov iz avgusta 1939 o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa se je uveljavilo poimenovanje Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF), ki je kot organizacija tudi pozvala Slovence k oboroženemu odporu proti okupatorju.
Kot dan ustanovitve OF se je uveljavil 27. april, saj je vsaj 20 let po vojni veljalo, da je bil sestanek v Vidmarjevi vili 27. aprila. Do leta 1991 se je 27. april imenoval dan OF, z osamosvojitvijo Slovenije pa so ga preimenovali v dan upora proti okupatorju. OF je med vojno postala osrednje gibanje odpora.
