Kot so zapisali v iniciativi, projekt državnega prostorskega načrta podpirajo, saj ga razumejo kot ključen ukrep za zaščito domov in varnost prebivalcev po uničujočih poplavah avgusta 2023. Razočarani pa so nad dogajanjem na javni obravnavi, ki je bila po njihovem mnenju izrabljena za proteste proti predlaganim ukrepom, predvsem s strani predstavnikov kmetov.
V iniciativi menijo, da nasprotovanje projektu ni strokovno utemeljeno ter da kljub zagotovilom pristojnih ministrstev in strokovnih služb o izvedbi suhih zadrževalnikov ne obstajajo razlogi za resno finančno škodo kmetom. Opozarjajo tudi na neprimeren način komunikacije na dogodku, kjer je bila predstavnikom stroke po njihovih navedbah onemogočena predstavitev rešitev.
Kot navajajo, dogajanje razumejo kot politično motivirano nasprotovanje državnemu prostorskemu načrtu, ki po njihovem mnenju ogroža varnost približno 13.000 prebivalcev Savinjske doline.
Na javni razpravi o predlogu državnega prostorskega načrta za protipoplavno ureditev Savinjske doline so kmetje zahtevali njegov umik, dokler ne bo dosežen širši dogovor z lastniki zemljišč. Opozorili so, da so predvideni suhi zadrževalniki umeščeni na najboljša kmetijska zemljišča in ogrožajo obstoj kmetij.
Kot je ob robu razprave povedal minister za naravne vire in prostor Jože Novak, predlog prinaša nadgradnje, med drugim zadrževanje vode tudi v zgornjem, hudourniškem delu porečja Savinje, in več ločenih prostorskih načrtov.
Z ukrepi naj bi izboljšali poplavno varnost za več tisoč prebivalcev Savinjske doline in zaščitili obsežne površine zemljišč. Po podatkih ministrstva načrtovane ureditve v okviru prostorskega načrta obsegajo približno 23 kilometrov dolg odsek reke Savinje med Letušem in Celjem ter širše območje vodotokov Bolska, Gozdnica in Ložnica. Skupno območje načrtovanja obsega okoli 1078 hektarjev na območju sedmih občin Spodnje Savinjske doline.
Po izvedbi ukrepov bo okrog 3730 objektov bistveno manj poplavno ogroženih, približno 13.300 prebivalcev pa bo neposredno deležnih večje poplavne varnosti. Predlagana rešitev vključuje medsebojno povezan sistem suhih zadrževalnikov, ureditve strug in izvedbo nasipov. Skupni volumen zadrževanja obsega 10,99 milijona kubičnih metrov vode, z dodatnimi zadrževalnimi prostori pa do 12,7 milijona kubičnih metrov.
Vrednost predvidenih ureditev je ocenjena na 490,6 milijona evrov. Javna razgrnitev predlaganega državnega prostorskega načrta je trajala do petka.
