Na bralnem tekmovanju EPI Reading Badge je 8 dijakov prejelo zlato priznanje ter kar 45 dijakov srebrno priznanje. Potrditev, da se za bralno kulturo dijakov in dijakinj ni potrebno bati.
V sklopu državnega tekmovanja iz angleščine Poliglot so bili Jaka Jerenec, Jožef Šmid Bezovšek, Valentin Ozimic, Adrian Karahmetović in Bogdan Mirko Novak prejemniki bronastega priznanja. V konkurenci 83 dijakov strokovnih šol iz celotne Slovenije je na državnem tekmovanju Žiga Veternik prejel srebrno priznanje, Anej Jager Kladušek pa zlato priznanje.
Državnega tekmovanja iz znanja angleščine IATEFL so se udeležili naslednji dijaki: Žiga Veternik, Anej Jager Kladušek, Jožef Šmid Bezovšek in Nejc Knapič. Dijaki so na državnem tekmovanju dokazovali sposobnosti slušnega razumevanja, poznavanje in rabo jezika ter pisanje eseja, predhodno na regijskem tekmovanju pa bralno razumevanje, poznavanje in rabo jezika ter poznavanje kulture znotraj tematskega sklopa, v katerem so izkazovali svoje poznavanje dramskega dela pisatelja Georga Bernarda Shawa Pygmalion. Jožef Šmid Bezovšek in Nejc Knapič sta prejela bronasto priznanje. Žiga Veternik je prejel srebrno priznanje. Anej Jager Kladušek pa je z osvojenim 1. mestom postal državni prvak v znanju angleščine, kar je resnično izjemen dosežek.
Z Anejem Jager Kladuškom so se pogovarjali o tem izjemnem dosežku.
Si prejemnik zlatega priznanja iz znanja angleščine IATEFL za 3. letnike srednjih strokovnih šol. Še več, dosegel si 1. mesto v državi v tej kategoriji, kar se je v celotni zgodovini njihove šole zgodilo prvič. Kaj ti pomeni to 1. mesto?
Anej: »To 1. mesto mi služi kot še en oprijemljiv, stvaren dokaz, da imam znanja iz angleškega jezika vsaj toliko, kolikor si sam sebi upam trditi, kar mi posledično prinaša “bite-sized” koščke samozavesti. V dejanskosti je 80% udeležencev državnih tekmovanj na izredno primerljivih nivojih znanja, kar pomeni, da bi lahko z enakim znanjem pristal na 11. ali pa 21. mestu; veliko je odvisno od momenta in dneva, ogromno pa seveda od znanja, in glede na rezultat, so se mi na tekmovanju očitno prikazale vse zvezde.«
Kako si usvajal znanje angleškega jezika od tvojih začetkov do zdaj?
Anej: »Najzgodnejši spomin aktivnega in ponavljajočega srečavanja z angleščino pomnim, ko še sploh nisem mogel hoditi. S starejšim bratom, ki tudi nosi forte za angleščino, sva večkrat gledala angleške risanke, in ko mi je ta jezik začel predstavljati določene resničnosti in dimenzije, kot so npr. risanke in fantastični svetovi, sem bil že na poti, da ga “osvojim”. Od vrtca dalje se je angleško vpletanje v moje življenjem le ojačalo; vsako leto sem odkril nove medije in nove način, da preživljam življenje delno tudi v angleščini. Posledično se je moja vsakdanja uporaba angleščine močno povečala, in ni boljšega konsistentnega učenje jezika, kot integracija samega v vsakdan. V določenem nedefiniranem momentu se je angleščina preprosto integrirala z mojo osebnostjo.«
Kakšno vlogo bo imela angleščina v tvojem življenju v prihodnje?
Anej: »Predvidevam, da zelo podobno kot sedaj. Danes jo uporabljam za gorivo moje kreative, povezovanje s prijatelji, tako domačimi, kot tujimi; težko rečem, da je ne izkoriščam za pravzaprav vse. Kjer angleščine še nisem imel veliko priložnosti uporabiti, a si jo močno želim, je pri potovanjih in življenju izven meja Slovenije, v svetu. Po srednji šoli bi rad odšel študirati v tujino, in ker nobenega drugega jezika ne razumem ali “obvladam” niti približno tako dobro kot angleščine, upam, da mi jo bo uspelo izrabiti kot ključ še mnogih vrat v svetu.«
Vir: ŠCV
