Letna stopnja inflacije v Sloveniji je januarja letos znašala 2,6 odstotka. K njej so največ, 0,8 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, je v ponedeljek med drugim objavil državni statistični urad.
Povprečna letna inflacija pa je bila lani 2,4-odstotna. Cene mesa so se lani v povprečju zvišale za 8,3 odstotka, sadja za 7,2 odstotka, svežega polnomastnega mleka za 5,9 odstotka, zelenjave za 2,5 odstotka, jajc za 2,4 odstotka, kruha pa v povprečju za 0,1 odstotka, med drugim kažejo podatki statističnega urada.
Trend rasti cen kažejo tudi podatki o povprečni drobnoprodajni ceni. Ta je za en kilogram govejega mesa brez kosti leta 2021 znašala 9,2 evra, lani 12,34 evra. Za 10 jajc smo v letu 2021 v povprečju v trgovini plačali 2,02 evra, lani 2,43 evra, en kilogram banan je leta 2021 v povprečju stal 1,17 evra, lani 1,31 evra, povprečna drobnoprodajna cena za en kilogram krompirja pa je z 0,77 evra v letu 2021 do lani narasla na 0,92 evra.
"Seveda so to trendi rasti cen, vendar to niso kategorični preskoki," je za STA ocenil agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Na zadnje podatke o rasti cen je po njegovih besedah treba kljub vsemu pogledati z bolj umirjenim tonom, ker je ob tem pomembno tudi, kaj se dogaja s trošenjem gospodarstva in razpoložljivimi dohodki v Sloveniji.
Po njegovih besedah makroekonomska statistika kaže, da skupna vsota denarja, ki ga imajo na voljo za porabo slovenska gospodinjstva, gledano v celoti, raste hitreje kot inflacija.
Zaposleni so zaslužili več in tudi v živilski in trgovski dejavnosti so se plače zvišale. A bi po njegovih besedah težko pričakovali, da bodo trgovska ali druga podjetja in njihovi lastniki zvišanja plač financirala s krčenjem naložb in lastnih dobičkov. "V segmentu ponudbe hrane slovenskega porekla so se stroški povišanih plač v gospodarstvu v delu prenesli tudi v višje cene," je dejal.
Poleg tega je spomnil še, da slovenski potrošnik plačuje tudi za nadpovprečen obseg trgovskih površin glede na število prebivalcev, ki so se v letih tržnega boja zgradile v Sloveniji. "Slovenski kupci smo očitno lastnikom teh korporacij, strategom trgovskih korporacij signalizirali, da hočemo trgovino na vsakem koraku. To so nam servirali, ampak ob tem prihaja tudi račun za to," je dejal.
Pri možnih posegih na trg Kuhar ni naklonjen nižanju DDV, kot ga med drugim pričakuje Trgovinska zbornica Slovenije in kot ga je denimo z zakonodajnim predlogom nedavno neuspešno predlagala NSi, ki je nato s svojim podmladkom zagnala še spletno peticijo. Z njo zbira podporo znižanju stopnje DDV za 15 osnovnih živil z 9,5 na pet odstotkov, saj so prepričani, da bi ukrep pripomogel k pocenitvi hrane.
Nasprotno Kuhar - glede na ugotovitve ekonomistov iz minulih praks - meni, da bi z znižanjem DDV dolgoročno znesek neobračunanega davka zaradi nižje stopnje DDV končal v rokah trgovcev, saj da država ne more nadzirati končnih maloprodajnih cen. Tudi glede na ekonomsko teorijo je znižanje DDV smiselno kot ukrep pomoči podjetjem v težavah v določenem sektorju, je spomnil, ni pa to pravilen ukrep, če želi država prispevati k blaženja posledic inflacije.
Glede Avstrije, ki je objavila seznam osnovnih živil, za katere se bo s 1. julijem letos stopnja DDV znižala z 10 na stopnjo, nižjo od pet odstotkov, pa je Kuhar dejal, da je tam prišlo do močne koalicije med vlado in družbami v trgovini, ki so se zavezale, da bodo ob znižanju DDV tudi znižale cene in da bo to mogoče spremljati in nadzirati. Kuhar trenutno težko ocenjuje, ali bo to v Avstriji - kjer v zadnjem obdobju rast razpoložljivih dohodkov gospodinjstev ni bila tako visoka kot v Sloveniji - tudi uspelo.
Med možnimi ukrepi, ki bi bili ob višjih stopnjah inflacije in slabšanju kupne moči prebivalstva v dobrobit ljudem, navaja ukrepe socialne politike z neposredno pomočjo, natančno spremljanje cen in razmerij v verigi ter krepitev konkurenčnosti.
"Ravno to, kar bi mi recimo izgubili z znižanim DDV, to, kar bi država postopoma prenesla v žep trgovini na drobno, bi morda lahko investirala v krepitev konkurenčnosti kmetijstva in živilstva v Sloveniji. Ker višja konkurenčnost pomeni tudi nižje stroške, s tem bi prispevala k višji cenovni konkurenčnosti, kar pomeni nižje cene," je glede tega sklenil Kuhar.
Vpliv na dogajanje v Sloveniji, ki je zelo majhen in zelo odprt trg, imajo sicer bolj kot drugje v tujini diskontne verige in dejstvo, da je v Sloveniji dve tretjini ali več distribucije s hrano v rokah tujcev. Trg je specifičen, konkurenca posebna, cenovna slika pa zelo nenavadna, je dejal Kuhar.
Na eni strani diskontne verige z osnovno strategijo nizkih cen dominirajo tempo igre, hkrati pa Slovenija navzgor odstopa po inflacijskih trendih v primerjavi s sosednjimi državami, kjer diskontne verige nimajo tako pomembne vloge pri dogajanju na trgu. "To je paradoksalni fenomen," je povzel Kuhar.
Glede nakupov čez mejo, ki jih že nekaj časa opažajo tudi v Sloveniji v nekaterih obmejnih trgovinah na meji z Avstrijo in Hrvaško, pa je Kuhar med drugim dejal, da dogajanje v trgovinah ob meji ne odraža celotne ekonomije sosednjih držav. Pa tudi, da imajo trgovci v sosednjih državah in tudi v Sloveniji za trgovine ob meji možnost tudi drugačnih cenovnih strategij in akcij za nekatere izpostavljene izdelke, vse s ciljem privabiti čim več kupcev.
