Svetovni dan zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, nas vsako leto opomni na to, da zdravje ni samoumevno. Zanj skrbimo z odgovornimi odločitvami, znanjem in medsebojno podporo.
Geslo letošnjega Svetovnega dneva zdravja je "Skupaj za zdravje. Na strani znanosti," s katerim Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da je pri skrbi za zdravje potrebno zaupati znanosti. V času, ko nas vsakodnevno spremlja množica različnih, tudi nepreverjenih ali celo lažnih informacij, postaja znanost ključni kompas pri sprejemanju odločitev o zdravju. Zaupati znanosti pomeni opirati se na zanesljive dokaze, strokovno znanje in raziskave, ki temeljijo na preverljivih podatkih. Prav znanstveni dokazi omogočajo razvoj učinkovitih načinov preprečevanja bolezni, varnih in uspešnih načinov zdravljenja ter oblikovanje zdravstvenih politik, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Znanost izboljšuje in rešuje življenja, a zgolj znanost ni dovolj, dodajajo.
Ključna je tudi zdravstvena pismenost
Pomembno je, da so informacije o zdravju razumljive, dostopne in uporabne za vsakogar. Tu ima ključno vlogo zdravstvena pismenost, ki pomeni sposobnost ljudi, da najdejo, razumejo, presodijo in uporabijo informacije o zdravju ter na tej podlagi sprejemajo ustrezne odločitve za ohranjanje ali izboljšanje zdravja v vseh življenjskih obdobjih.
Višja stopnja zdravstvene pismenosti prispeva k pravilnemu jemanju zdravil, lažjemu prepoznavanju opozorilnih znakov bolezni, sprejemanju informiranih odločitev, uspešnejši komunikaciji z zdravstvenimi strokovnjaki ter boljši samooskrbi bolezni. Zdravstvena pismenost omogoča tudi kritično presojanje informacij in lažje prepoznavanje zanesljivih virov, ki temeljijo na znanstvenih dokazih.
Na NIJZ-ju trenutno izvajajo drugo nacionalno raziskavo o zdravstveni pismenosti v Sloveniji. Z njo želijo ugotoviti, kako odrasli prebivalci Slovenije dostopajo do zdravstvenih informacij, kako jih razumejo in uporabljajo, kako se znajdejo v zdravstvenem sistemu ter kako presojajo zanesljivost različnih virov zdravstvenih informacij.
Kot pojasnjujejo, bodo rezultati raziskave pomagali prepoznati področja, kjer so potrebne izboljšave, kar jim bo v pomoč pri oblikovanju ukrepov za krepitev zdravstvene pismenosti v Sloveniji. Enako raziskavo izvajajo tudi druge evropske države, kar bo omogočilo mednarodno primerjavo in širši vpogled v stanje zdravstvene pismenosti v Evropi.
S
