Najprej so mladi parlamentarci razpravljali o podtemah - o vrednotah in odgovornosti, odnosih in sodelovanju, metodah in načinih učenja ter učnih vsebinah in šoli za življenje. Pri oblikovanju sklepov in stališč so jih usmerjali izkušeni moderatorji Živa Dokl, Simona Valoh, Teja Tkavc, Dušan Jager in Tina Felicijan. Skupine so delovale v prostorih Planeta generacij, učilnici UNI 3 Velenje in mladinski čitalnici Knjižnice Velenje, ki so prijazno odstopile svoje prostore za izvedbo parlamenta.
Ob 12.30 so se vsi parlamentarci in parlamentarke preselili v veliko dvorano Centra Nova, kjer so se jim pridružili gostje, njihovi šolski mentorji, ravnatelji, predstavniki občin in različnih organizacij. Za lep glasbeni uvod v dogodek je poskrbela citrarka Tanja Lončar.
Ker imajo na Otroških parlamentih glavno besedo vedno mladi, so tokrat ti po razpravah v skupinah izbrali 8 vrstnic, ki bodo zastopale Šaleško dolino na 36. regijskem Otroškem parlamentu, predstavljale pa so tudi pobude in sklepe svojih skupin. To so Gaja Kotnik (OŠ Livada), Tija Pesjak (OŠ Antona Aškerca), Zarja Zamernik (OŠ Šalek), Manca Hrovat (OŠ Antona Aškerca), Iza Perše (OŠ Gustava Šiliha), Brina Svitlica (OŠ Livada), Doroteja Gams (OŠ Gustava Šiliha) in Ula Landekar (OŠ Antona Aškerca).
Plenarni del zasedanja je je spretno vodila Tina Felicijan. Po vsaki predstavitvi sklepov posamezne teme je znala k razpravi spodbuditi tako mlade parlamentarce kot goste. Razprave so bile zelo spoštljive, pa vendarle povedne, saj mladi pogosto razmišljajo drugače kot odrasli. Plenarni del zasedanja mladih parlamentarcev je to dokazal tudi letos.
Mladi parlamentarci so imeli veliko idej, kako izboljšati šolski sistem, ki je za njih tako vir stisk kot veselja. Poudarili so, da so odnosi in varno okolje temelj dobrega počutja v šoli. Menili so, da v šolah primanjkuje e-učenja, želijo si bolj dinamično poučevanje, tudi v učilnicah na prostem, več igrifikacije, pogovorov in eksperimentov. Menili so, da bi zato potrebovali več ur usposabljanja učencev in tudi učiteljev. Želijo si več projektnega, skupinskega dela, kjer bi se učili za znanje za življenje, ne le za ocene. Ker tehnologija hitro napreduje, si želijo čim prej v redni pouk vnesti več ur računalništva in tudi uporabe umetne inteligence. Zavedajo se, da je tehnologija, ki jo uporabljajo v šolah, orodje. Lahko pa postane orožje, sploh, če tako učitelji kot učenci niso dovolj usposobljeni. A brez tehnologije ne vidijo sodobnega učenja.
Parlamentarci so opozarjali tudi na diskriminacijo in medvrstniško nasilje, ki ga ni malo. Opozorili so tudi na motenje pouka, ob tem pa zaznavajo tudi nemoč učiteljev pri reševanju teh težav. Želijo si več empatije, razumevanja in ničelne tolerance do diskriminacije, saj verjamejo, da brez dobrih odnosov ni kakovostnega učenja. Želijo si, da bi na šolah vzpostavili spoštljive, boljše odnose med učitelji in učenci. Kot tretjega v trikotniku odnosov so omenjali starše, ki bi jih morali bolj informirati o dogajanju v šoli. Poudarili so, da jim e-asistent, takšen kot je sedaj, ni všeč. Želijo si, da bi preko njega staršem sporočali tudi pohvale. Pred odločitvijo o nadaljevanju šolanja si želijo več poklicnega usmerjanja, ne le za devetošolce, tudi za osmošolce, da bodo imeli dovolj časa za poklicno odločitev. Predlagajo tudi več medvrstniškega tutorstva, ne le, da boljši učenci pomagajo tistim, ki pomoč potrebujejo v svoji generaciji, ampak tudi pomoč učencev višjih razredov učencem prve in druge triade. Pri metodah učenja so poudarjali, da potrebujejo več učenja z razumevanjem snovi in manj »piflanja«. Pri tem so menili, da se jim zdijo učni načrti prepodrobni in prenatrpani. Zato se preveč učijo na pamet, snov pa zato tudi hitro pozabijo. Predvsem pa so zato pogosto preobremenjeni. Želijo si vsebin, ki bodo uporabne za življenje v prihodnosti, kot so osnove ekonomije in psihologije, več znanja o tehnologiji in tehniki, gospodinjstvu, prvi pomoči, etiki in vrednotah ter razvoju bontona v skupnosti, več poudarka na osnovah in temeljnih znanjih. Pri ocenjevanju menijo, da bi moralo biti bolj pravično, ocenjevati bi se moral predvsem trud in napredek posameznika, ne le prirojeni talenti. Želijo si več poudarka na znanju in osebnem razvoju ter manjšo osredotočenost na ocene. Učenci so povedali tudi, da velikokrat čutijo velik pritisk tako staršev kot učiteljev …
Ob koncu zasedanja so besedo dobili tudi gostje, ki so pohvalili mlade parlamentarce in si zabeležili precej njihovih idej. Razprave so bile zelo zanimive za ravnatelje osnovnih šol. Podžupanja MOV Aleksandra Vasiljević je izpostavila, da so lani prvič v Rdeči dvorani pripravili predstavitev poklicev za osnovnošolce, s tem pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Na njih se lahko seznanijo že osmošolci, ne le devetošolci. Razmišljanje mladih je podprla tudi pri drugih temah. Z razpravami in sklepi je bila zadovoljna tudi Petra Zega, ki na ZPMS vodi program Otroški parlament. V upanju, da pobude in predlogi mladih parlamentarcev padejo na plodna tla in da se bo tisto, kar se od željenega da, tudi uresničilo, se je parlament končal v odličnem vzdušju.
Regijski parlament MZPM Velenje pripravlja v petek, 13. marca, v Vili Rožle. Predstavnicam Šaleške doline se bodo na njem pridružili tudi predstavniki Spodnje in Zgornje Savinjske doline.
SZJ MZPM Velenje, Bojana Špegel
