Premogovniku Velenje je letos kljub izrednim razmeram uspelo zagotoviti nemoteno proizvodnjo premoga, obenem pa je 27. novembra Termoelektrarna Šoštanj s pomočjo velenjskega premoga dosegla rekordno dnevno proizvodnjo električne energije v vsej zgodovini.
Z globalno krizo, ki jo je povzročila epidemija novega koronavirusa, so se skoraj celo leto spopadali tudi v Premogovniku Velenje. "S številnimi ukrepi, priporočili in navodili tako znotraj podjetja kot tudi na ravni države smo si vsi skupaj močno prizadevali za njegovo zajezitev, kar nam je – vsaj znotraj naše Skupine – v večji meri tudi uspelo, tako da je lahko proizvodni proces potekal čim bolj nemoteno," sporočajo iz PV.
Kljub izrednim razmeram jim je letos uspelo doseči dobre rezultate, saj bo manko ob koncu leta, glede na vse izzive, s katerimi so se spopadali, zanemarljiv. Razloga za to sta predvsem zahtevno stanje na odkopu k. -95/A in epidemija, ki je posegla tudi v njihovo delovno sredino. Osnovni načrt proizvodnje za leto 2020 je znašal 3.580.685 ton. Vmesni, ki je bil usklajen sredi leta z lastnikom Holdingom Slovenske elektrarne, je znašal 3.310.000 ton, končno proizvodnjo pa letos znašala nekaj več kot 3.160.000 ton. Tudi na pripravskih deloviščih so imeli v osnovi zastavljen ambiciozen načrt, ki so ga sredi leta uskladili na 5.700 metrov. Ocenjujejo, da bodo ob koncu leta izdelali okoli 5.400 metrov novih prog.
Sredi septembra so uspešno izvedli preboj vodne proge do odvodnjevalnih objektov na koti -64. Ta bo velikega strateškega pomena za prihodnje delovanje Premogovnika Velenje, saj omogoča varno pridobivanje premoga na območju severnega krila Jame Preloge.
Dobro sodelovanje s srbsko družbo JP PEU Resavica, znotraj katere deluje kar devet rudnikov, so nadgradili s prodajo dveh obnovljenih napredovalnih strojev GPK, ki sta bila do nedavnega uporabljena v velenjskem premogovniku.
V družbi najboljših inovatorjev SAŠA regije sta bila letos vnovič tudi Premogovnik Velenje in hčerinska družba HTZ Velenje. Za vse tri prijavljene inovacije so prejeli bronasto nagrado.
Muzej premogovništva Slovenije je v dobrih dvajsetih letih delovanja maja letos obiskal že 500.000. obiskovalec.
Večja zunanja dela, ki so jih v Premogovniku Velenje predvideli v času med prazniki, so remont na bunkerju B3 in dela na NEP7 na klasirnici, v jami pa bo potekala betonaža talnega tira v vzhodnem prekopu, montaža traku 1200 – na trasi G4-G6 (trak 2G) ter montaža smernega verižnega transporterja na odkopni plošči G4/B. Potekale bodo še manjše sanacije na povratni postaji traku 70P.
V zadnjih petih letih je bilo za potrebe osnovnega procesa pridobivanja premoga v Premogovniku Velenje in njegovih hčerinskih družbah na novo zaposlenih 554 sodelavcev, od tega letos v matični družbi 44, v celotni Skupini 122. V prihodnjem letu pa jih bodo v Premogovniku zaposlili še 50, v HTZ pa 36, saj potrebujejo strokoven kader tudi za prihodnja desetletja.
V letošnjem letu so podelili 3 štipendije za geostrojnika rudarja, 2 za geotehnika, 4 za mehatronika operaterja, 3 za strojne tehnike, 1 za elektrikarja, 1 za elektrotehnika, 1 za dipl. inž. geotehnologije in rud. (VS), 2 za dipl. inž. strojništva (UN) oz. mag. inž. strojništva, 1 za dipl. inž. strojništva (VS) in 2 za dipl. inž. elektrotehnike (VS). Dodatno so podelili še 4 vajeniška mesta za program strojni mehanik.
"V Premogovniku Velenje imamo jasen cilj in to je uspešno poslovanje Skupine Premogovnik Velenje še nekaj desetletij. V tem času pa se bomo vsi skupaj pripravili na prestrukturiranje delovnih mest, ki bodo v tej dolini ostala tudi po tem, ko premog ne bo več glavno gonilo razvoja Šaleške doline," sporočajo.
