Premogovnik Velenje, povezana družba Holdinga Slovenske elektrarne, je včeraj obeležil 146 let delovanja. 11. aprila 1875 je bil prevrtan glavni lignitni sloj, vse od takrat so iz globin Šaleške doline pridobili že več kot 255 milijonov ton premoga.
Od začetnih 3.500 ton v letu 1887 se je največji preboj v proizvodnji zgodil v 80. letih minulega stoletja, ko so v jamo postopoma začeli uvajati mehanizirane odkope in drugo sodobno opremo, s katero so presegli odkop 5 milijonov ton premoga v enem letu. Pomembni mejniki v zgodovini Premogovnika so leto 1885, ko se je začelo podzemno pridobivanje premoga, leto 1914, ko so Lappovi nasledniki premogovnik prodali avstrijskemu cesarju, 14 let kasneje je bila zgrajena velenjska termoelektrarna. Leta 1946 je bil ustanovljen Rudnik lignita Velenje kot podjetje za proizvodnjo lignita, devet let kasneje pa je bilo prvič odkopano več kot milijon ton premoga. Leta 1956 je bila zgrajena prva faza šoštanjske termoelektrarne, leta 1987 pa se je začela načrtna ekološka sanacija okolja.
Strategija skupine HSE, ki danes proizvede več kot 65 odstotkov vse električne energije v Sloveniji, je, da tudi v prihodnje ostaja ključni steber oskrbe z električno energijo v državi. V Sloveniji med 15. marcem in 15. aprilom poteka javna obravnava osnutka Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki v središče postavlja prehod dveh slovenskih regij, močno zaznamovanih s premogovništvom: poleg Savinjsko-šaleške (SAŠA) še Zasavsko regijo. Ne glede na to, katera letnica za prenehanje rabe premoga bo sprejeta v nacionalni strategiji, Premogovnik Velenje za uspešno sanacijo in zaprtje Premogovnika potrebuje še vsaj 15 let. "Skupaj z lastnikom bomo aktivno iskali primerne rešitve, ki bodo sprejemljive za vse strani in bodo vključevale socialni dialog ter pravičen prehod v brezogljično družbo. Verjamemo, da bo na podlagi javne razprave o zapiranju premogovnika in na podlagi strokovnih argumentov sprejeta odločitev, ki bo za Slovenijo optimalna tako z vidika zelenega prehoda, kakor tudi z vidika zanesljive oskrbe z električno energijo," sporočajo iz Premogovnika Velenje.
Poslovodstvo Premogovnika Velenje skupaj s strokovnimi službami aktivno pripravlja dokumentacijo, ki jo je treba oddati za podaljšanje koncesije za pridobivanje premoga v Šaleški dolini, ki poteče januarja prihodnje leto.
V letu 2021 je v Premogovniku Velenje predvidena proizvodnja v višini 3,13 milijona ton, na pripravskih deloviščih načrtujejo izdelavo približno 4,9 kilometra novih etažnih prog (od tega 400 metrov stabilnih objektov) ter približno 600 metrov pretesarb. Odkopne zaloge na podlagi Elaborata o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov premoga v Premogovniku Velenje znašajo približno 104,4 milijona ton premoga, kar glede na predvideno dinamiko odkopavanja zadošča do konca obratovanja bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj.
"Zavedamo se, da pravičen prehod prinaša hitre spremembe, ob vsem tem pa nikakor ne smemo pozabiti na svoje osnovno poslanstvo in na to, da je Šaleška dolina nastala na premogu, iz premoga in zaradi premoga," sporočajo iz Premogovnika Velenje.
