Prejšnji teden smo poročali, da je podjetje Gorenje za strateškega partnerja izbralo kitajsko skupino Hinese. Novica je razburila marsikoga, na medije pa se je obrnila tudi Levica, ki poziva k ustavitvi prevzema Gorenja.
"Slovenska javnost je bila prejšnji teden obveščena o izbiri "strateškega partnerja", ki naj bi velenjsko Gorenje rešil pred najhujšim. Gre za kitajsko državno podjetje Hisense. Ob tem v Levici opozarjamo, da je načrtovani prevzem Gorenja resna nevarnost za razvoj Savinjske regije in Slovenije nasploh. Čeprav se prevzemnika prikazuje kot rešitelja velenjske skupine, Hisense v posel ne vstopa iz dobrodelnih vzgibov, ampak z enim samim namenom – povečanjem profita. V imenu Levice se je na načrtovan prevzem s strani kitajskega giganta, znanega po vse prej kot vzornem odnosu do delavcev, danes v Velenju odzval Goran Lukič, sindikalni aktivist in kandidat stranke v velenjskem volilnem okraju II".
V nadaljevanju so zapisali tudi naslednje:
Levica nasprotuje prevzemu Gorenja
V ta namen je mogoče pričakovati tudi najbolj negativne scenarije: žrtvovanje delovnih mest v matični tovarni in ostalih obratih Gorenja, odpoved sodelovanja z njegovimi dobavitelji po Sloveniji, po prisvojitvi blagovne znamke in razvoja pa tudi zniževanje stroškov, kar bi najprej pomenilo zniževanje pravic Gorenjevih delavcev. Pri tem kitajskemu prevzemniku pomaga sedanja uprava, ki je pred kratkim že odpovedala kolektivno pogodbo.
Goran Lukič: "Scenarij je predvidljiv: pričakovati je selitve proizvodnje iz Velenja in Slovenije, s čimer je že začela Bobinčeva uprava. V Levici temu odločno nasprotujejo in pozivamo vse – sindikate, svet delavcev Gorenja ter šaleško in širšo javnost –, da se takšnim načrtom uprejo! Hkrati pozivamo vodstvo KAD, ki je največji posamični lastnik Gorenja, naj deleža ne proda, svoj lastniški vpliv pa raje izkoristi za zaščito delovnih mest."
Vlada se izmika odgovornosti
Cerarjeva koalicija je poleti 2015 v Strategiji upravljanja Gorenje opredelila kot pomembno podjetje. Povozila je svoja lastna merila, po katerih bi bilo treba Gorenje obravnavati kot družbo strateškega pomena. Zavrnila je tudi amandma Levice, da se Gorenje skupaj s podobnimi podjetji vendarle uvrsti med strateške naložbe. Toda tudi v pomembnih podjetjih je po Zakonu o SDH naloga države, KAD in SDH, da "ohranijo ključne razvojne dejavnike v državi". Zato so izjave finančnega ministrstva, da je KAD samostojen in da ni vezan na Strategijo upravljanja, nesprejemljive. S svojim ignorantskim odnosom vlada Gorenje tako izpostavlja tveganju prevzema s strani podjetja, ki ne potrebuje dodatnih proizvodnih aktivnosti (Hisense menda zaposluje 75.000 delavcev, največ na Kitajskem), še kako pa bo znalo izkoristiti Gorenjevo blagovno znamko in tehnologije. Tako kot zna izkoriščati svoje kitajske delavce.
Hisense: kitajsko državno podjetje, ki (navzven) skriva svoj odnos do delavskih pravic
Avstralski projekt Behind the Barcode je februarja 2016 objavil poročilo o izkoriščanju in suženjstvu v elektrotehnični industriji, kjer je analiziral 56 podjetij s tega področja in jih ocenil od najvišje ocene A do najnižje ocene F. Hisense je dobil najnižjo oceno F – predvsem zaradi izrazite netransparentnosti podjetja. Hisense nima razvidnih pravil na področju standardov dela ter ne razkriva informacij o svoji dobaviteljski verigi. Prav tako ni jasno, ali zaposlenim zagotavlja dostojno plačilo, pravico do kolektivnih pogajanj in ali upošteva prepovedi otroškega dela. Ali bomo res dopustili, da Gorenje, ki je s 6.600 zaposlenimi med največjimi zaposlovalci v Sloveniji, konča v takih rokah?
Hisense bi kupil Gorenje preko izpostave v davčni oazi
Prevzemno ponudbo je objavilo podjetje Hisense Luxembourg Home Appliance Holdings S.ar.l. Kot kaže, gre za družbo Hisense Luxembourg Holding S.ar.l., ustanovljeno leta 2011 v Luksemburgu, s številom zaposlenih med 1 in 10. Očitno je, da imamo opravka s tako imenovano "davčno optimizacijo", torej optimizacijo naložbe s prelivanjem dobička v davčno ugodnejša okolja. Takšne transakcije bi morale biti prepovedane, ne pa da se na ta način prodajajo podjetja, katerih največji posamični lastnik je še vedno država.
