Na včerajšnjem posvetu Kaj pomeni predčasno slovo od premoga za slovensko elektroenergetiko in šaleško socialo je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol ponovno izrazil jasno stališče, da mora biti prestrukturiranje Šaleške doline v skladu s pravičnim prehodom. "Bolj kot o letnici izhoda iz premoga bi se morali pogovarjati o tem, kakšne programe in projekte moramo realizirati, da se bo regija uspešno in pravično prestrukturirala," je med drugim povedal velenjski župan.
To pomeni, da se je že danes potrebno pogovarjati o nadomestnih enakovrednih delovnih mestih in iskanju nadomestnega toplotnega vira, kjer pričakujejo podporo in finančno pomoč države. Župan dodaja: "Prav tako mora država nemudoma pripraviti zakon o postopnem zapiranju premogovnika in zanj opredeliti finančne vire. Ta zakon pa bi moral biti podlaga za določitev letnice opustitve pridobivanja premoga v Šaleški dolini. Poudaril je, da zapiranje Premogovnika Velenje ne sme biti samo politična odločitev, saj vsaka enostranska odločitev, ki ne upošteva tudi energetskih, socialnih in okoljskih dejavnikov, povzroči negativne posledice."
Apeliral je, da je pri odločanju o zapiranju premogovnika vedno znova potrebno imeti v mislih, da bo to vplivalo na številne ljudi, družine, zato je potrebno najprej vzpostaviti širše zaupanje, in to je njihova skupna naloga. Država mora pripraviti program prestrukturiranja, v katerem je potrebno določiti finančne vire. Danes je za koriščenje na razpolago približno 250 milijonov evrov za obe regiji, SAŠA in Zasavje, kar je občutno premalo, saj imajo samo v SAŠA regiji identificiranih projektov za več kot milijardo evrov. "Če želimo govoriti o pravičnem prehodu, ki bi omogočil socialno varnost, mora država oz. Evropska komisija opredeliti tudi finančna sredstva za ta namen," poudarja Dermol.
Termoelektrarna Šoštanj bo v Sklad za podnebne spremembe Republike Slovenije do leta 2033 plačala približno 1,5 miljarde evrov. Za prestrukturiranje pa je namenjenih zgolj približno 250 milijonov evrov in še to za obe regiji – SAŠA regijo in Zasavje. Zato župan Dermol izpostavlja, da je potrebno preoblikovati model rabe sredstev sklada tako, da se bodo finančna sredstva vračala za sanacijo Šaleške doline; za financiranje izvedbe ekoloških projektov, ki so oziroma bodo sestavni del prestrukturiranja regije.
Župan je izpostavil tudi čimprejšnje dokončanje projekta 3. razvojne osi ter pozval k posodobitvi železniške infrastrukture, ker bo le tako omogočena uspešna izvedba prehoda in prestrukturiranje regije. Po njegovem mnenju dokler 3. razvojna os ne bo zgrajena, ni možno pričakovati vidnejših uspehov pri aktiviranju poslovnih con, z namenom ustanavljanja mikro, majhnih in srednje velikih podjetij ter nadaljnjega razvoja turizma. Prav tako je ponovno pozval predstavnike države, da investitorje preusmerijo tudi v Šaleško regijo, saj imajo na voljo velik potencial, ki ga velja izkoristiti.
Posnetek dogodka, ki ga je pripravil časnik Finance in so ga v živo prenašali prek YouTube kanala si lahko ogledate zgoraj.
