Postopek za razpis zakonodajnega referenduma se začne na podlagi pobude volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma. Pobudo, podprto s podpisi najmanj 2500 volivcev, lahko v DZ vloži vsak volivec, politična stranka ali drugo združenje volivcev. To je možno storiti do najpozneje sedmega dne po sprejetju zakona v DZ.
Dve referendumski pobudi za jesen že aktualni, nekatere še možne
V prvi fazi sta trenutno dve referendumski pobudi.
Pobudo za razpis referenduma o zakonu o urejanju trga dela, podprto z več kot 12.000 podpisi državljanov, je Sindikat delavcev migrantov Slovenije že vložil v DZ. Za to se je odločil, ker zakon po njihovih navedbah znižuje nadomestila za brezposelnost čezmejnim delavcem, ki v tujini ostanejo brez zaposlitve.
Vložitev druge pobude za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma, podprte s podpisi več kot 15.000 volivcev, pa je za danes napovedala koalicija Proti zastrupitvi bolnikov!, kot so se poimenovali, s prvopodpisanim Alešem Primcem, in sicer o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pobudniki referenduma vidijo zakon kot krivičen in nehuman, očitajo mu tudi kršitev ustave, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo.
Zakonodajni referendum pa v primeru potrditve v DZ grozi še nekaterim zakonom.
Med temi je pokojninska reforma. Po napovedih bo na dnevnem redu poslancev jeseni. Delavska koalicija, ki je združila preko 25 sindikatov in civilnodružbenih organizacij, nasprotuje predlogu reforme, ker po njihovi oceni predvideva kasnejše upokojevanje, nepravičen izračun pokojnin in nižanje vrednosti pokojnin. Zato se pripravlja na vložitev referendumske pobude proti reformi. Minister za delo Luka Mesec je sicer v odzivu na to napoved že posvaril pred posledicami za vzdržnost pokojninskega sistema. Tako je bržkone pričakovati, da bo resorni minister skupaj z vladno koalicijo še poskusil iskati pot za zbližanje stališč, da do referenduma ne bi prišlo.
Senca referenduma v ozadju političnih kalkulacij visi tudi nad predlogom novega medijskega zakona, obravnavo katerega je koalicija že večkrat prestavila, zdaj pa naj bi po nekaterih napovedih na poslanske klopi vnovič prišel jeseni.
Za razpis referenduma potrebnih 40.000 podpisov volivcev
Če je pobuda za začetek referendumskih postopkov vložena skladno z zakonom, sledi naslednja faza zbiranja podpisov za razpis referenduma.
Predsednica DZ mora v sedmih dneh po ustrezno vloženi pobudi določiti koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev pod zahtevo za razpis referenduma. Če bi ta padel v čas med 15. julijem in 31. avgustom, pa bo morala predsednica določiti rok, ki začne teči 1. septembra, piše v referendumski zakonodaji. Tak primer je denimo že referendumska pobuda za zakon o urejanju trga dela.
Po izteku 35-dnevnega roka za zbiranje podpisov ima pobudnik referenduma sedem dni za vložitev s podpisi podprte zahteve v DZ.
Če je zahteva, podprta s podpisi volivcev, popolna, ima nato še DZ sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot trideset dni in ne več kakor leto dni. Vendar mora datum, ki bo oddaljen več kot 45 dni, DZ potrditi z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
Zavrnitev zakona zgolj ob doseženem kvorumu
V primeru razpisanega referenduma volivci na glasovanju odločajo o potrditvi zakona, ki ga je sprejel državni zbor. Zakon do takrat tudi ne more stopiti v veljavo.
Za uspeh zakonodajnega referenduma mora biti od ustavnih sprememb leta 2013 dosežen zavrnitveni kvorum. To pomeni, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.
Zavrnitveni kvorum je odvisen od števila volilnih upravičencev, vpisanih v evidenco volilne pravice na dan glasovanja na referendumu. Končni podatek o tem iz evidence volilne pravice ugotovi pristojno ministrstvo osmi dan po dnevu glasovanja na referendumu in ga v 48 urah posreduje Državni volilni komisiji. Število volivcev, ki je moralo za uspeh referenduma glasovati proti, se je v zadnjih letih gibalo okoli 340.000.
Od skupaj 24 zakonodajnih referendumov je bilo doslej po takšnem sistemu izpeljanih devet. Med temi je bil zavrnitveni kvorum dosežen trikrat, nazadnje maja letos na referendumu o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Nasprotnikom zakonskih rešitev pa je zadostno število volivcev na volišča uspelo pripeljati še v dveh primerih: volivci so leta 2015 zavrnili novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, leta 2021 pa še novelo zakona o vodah.
V vsakem primeru pa velja, da DZ eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.
Aktualni mandat doslej postregel s sedmimi referendumi
V aktualnem mandatu se je sicer zvrstilo kar nekaj referendumskih pobud in njihovih napovedi. Doslej pa je bilo izvedenih osem referendumov, od tega štirje zakonodajni in trije posvetovalni.
Novembra 2022 so volivci referendumsko podprli zakone o RTVS, o dolgotrajni oskrbi in o vladi. Sočasno z lanskimi junijskimi evropskimi volitvami pa so na treh posvetovalnih referendumih podprli ideje o preferenčnem glasu na volitvah v DZ, o urejanju uporabe konoplje za medicinsko in osebno rabo ter o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Nazadnje pa so na zakonodajnem referendumu volivci maja letos zavrnili zakon o dodatku k pokojninam umetnikov.
Vir: STA
