Kot je na današnji novinarski konferenci ob bližajoči se drugi obletnici poplav v Ljubljani pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lidija Kegljevič Zagorc, so se na ministrstvu aktivno lotili urejanja področja plazov tako na operativni kot tudi sistemski ravni.
Trenutno pod okriljem ministrstva poteka sanacija šestih plazov velikega obsega v skupni vrednosti 25 milijonov evrov, v okviru sanacijskih programov, ki se izvajajo prek občin in državne tehnične pisarne, pa je v izvedbi več kot 100 projektov sanacije plazov.
Med šestimi plazovi, za sanacijo katerih se zagotavljajo finančna sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, so plaz Stovže v Logu pod Mangartom, plaz Gradišče v novogoriški mestni občini, plaz Slano blato v občini Ajdovščina, Macesnikov plaz v občini Solčava ter plazova nad naseljem Koroška Bela v občine Jesenice in Laze v občini Gorenja vas – Poljane.
Aktivnosti za reševanje teh plazov so se začele že pred poplavami leta 2023, zdaj pa so na njih vzpostavili sistem opazovanja premikov, je pojasnil direktor urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč Ervin Vivoda.
“Na njih bo steklo opazovanje premikov oziroma monitoring, podatki o tem pa se bodo centralno zbirali in obdelovali tudi za namene pravočasnega obveščanja v primeru nepričakovanih dogodkov na teh območjih in eventualno potrebne evakuacije ali pa izvajanje drugih ukrepov,” je razložil.
Glede sanacije plazov v Strugah na območju občine Luče in Blate nad Kamnikom v povirnem delu hudournika Bistričica, ki sta se sprožila po poplavah avgusta 2023, pa je Vivoda pojasnil, da je sanacijo obeh prevzela Direkcija RS za vode, saj se nahajata na vodotokih oz. neposredno ogrožata sam vodotok.
Sanacija ostalih plazov se medtem izvaja prek občin. “Te so nosilke izvedbe tako imenovanih geotehničnih ukrepov za zavarovanje stvari, ne glede na to, v čigavi lasti je stvar, ki se jo zavaruje, torej tudi pri fizičnih osebah. V kolikor plazenje ogroža stanovanjski objekt, je občina nosilka izvedbe sanacije plazu, če pa je prišlo do poškodovanja samega stanovanjskega objekta, pa se za obnovo objekta vodi poseben postopek z lastnikom,” je zatrdil.
Na sistemski ravni se medtem po navedbah Kegljevič Zagorc vzpostavlja tudi monitoring plazov velikega obsega, v kratkem bo vzpostavljena tudi platforma za spremljanje plazov. “Namen tega je, da vzpostavimo sistem določanja ogroženosti zaradi plazov, zelo podobno, kot imamo to na poplavni ogroženosti,” je poudarila.
Po ocenah Geološkega zavoda Slovenije se je zaradi ujme avgusta 2023 sprožilo okoli 10.000 zemeljskih plazov, kar je po znanih podatkih največ ob enkratnem vremenskem dogodku.
Vir: STA
