Raziskavo, v kateri je sodelovalo 1262 ljudi, je izvedel Center za družboslovno informatiko ljubljanske Fakultete za družbene vede.

Generativna umetna inteligenca je vrsta umetne inteligence, ki lahko ustvari nove vsebine na osnovi vzorcev, ki se jih je naučila iz obstoječih podatkov. Raziskava Centra za družboslovno informatiko je pokazala, da Slovenija pri uporabi generativne umetne inteligence za najrazvitejšimi državami, npr. ZDA, zaostaja za eno leto. To ni malo, saj se je posvajanje začelo šele konec leta 2022, so zapisali.

Med orodji prevladujejo besedilna orodja oz. klepetalni roboti, ki jih redno uporablja 82 odstotkov tedenskih uporabnikov generativne umetne inteligence. Slikovna orodja jih uporablja šest odstotkov.

ChatGPT je primarno orodje za 83 odstotkov uporabnikov besedilnih orodij umetne inteligence, sledijo Copilot (šest odstotkov), Grok in Gemini (vsak po tri odstotke) ter DeepSeek in Claude (vsak po dva odstotka).

Se pa umetna inteligenca v primerjavi s televizijo, osebnim računalnikom, telefonom, mobilnim telefonom, internetom in pametnim telefonom posvaja bistveno hitreje. Polovico populacije ZDA je namreč dosegla v približno dveh letih, v Sloveniji pa jo bo dosegla v treh letih.

Podobno kot pri internetu se tudi za uporabo umetne inteligence hitreje odločajo moški, mlajši in izobraženi. Navedene skupine kažejo tudi intenzivnejšo uporabo, boljše poznavanje in do generativne umetne inteligence bolj naklonjena stališča, je še pokazala raziskava.

Hitro se veča tudi intenziteta uporabe. Delež dnevnih uporabnikov generativne umetne inteligence se je z devetih odstotkov v letu 2024 v letošnji raziskavi povečal na 24 odstotkov. To v celotni populaciji odraslih uporabnikov interneta pomeni povečanje z dveh na 12 odstotkov.

Vir: STA