Komisija je namreč spomladi prejela več prijav, ki so se nanašale na dopustovanje predsednika vlade Roberta Goloba v hiši nekdanjega predsednika sveta Splošne bolnišnice (SB) Celje Tomaža Subotiča v Karigadorju. Na podlagi teh je KPK zoper predsednika vlade uvedla postopek preiskave, ki še ni zaključena.
Prejete prijave pa so vsebovale tudi več drugih očitkov, ki jih je KPK obravnavala v predhodnem preizkusu. Očitki so se nanašali predvsem na domnevne nepravilnosti v SB Celje, in sicer v povezavi z ravnanji takratnega predsednika sveta javnega zavoda Subotiča, v povezavi s poslovanjem z določeno odvetniško družbo in zaposlovanjem družinskega člana predsednika sveta, so sporočili s KPK.
Komisija pri zaposlitvi Subotičevega nečaka v službi za nabavo medicinske opreme v SB Celje ni potrdila nedovoljenih vplivov. V postopku je KPK pridobila pojasnila in dokumentacijo ministrstva za zdravje, SB Celje in generalnega sekretariata vlade, opravila je tudi razgovore. Ugotovila je, da je bil za konkretno zaposlitev izveden javni razpis. Nihče od zaposlenih v SB Celje, ki so sodelovali v tem postopku, ni potrdil, da bi bil nanje izvajan kakršenkoli nedovoljen pritisk ali vpliv, da morajo zaposliti konkretnega posameznika.
Kakršnekoli vplive ali pritiske so zanikali, prav tako jih KPK ni mogla potrditi na podlagi razpoložljive dokumentacije. Prav potrditev domnevnih pritiskov v postopku pred KPK pa je za ugotavljanje morebitnih kršitev integritete zaradi nedovoljenega vplivanja bistvena, saj brez tega komisija postopka ne more nadaljevati. Za neutemeljene so se izkazali tudi očitki o neupravičenem napredovanju tega zaposlenega, so dodali na KPK.
Komisija glede na pridobljeno dokumentacijo tudi ni potrdila očitkov o plačevanju pravnih mnenj za Subotičeve zasebne namene. Glede očitkov o osebnem poznanstvu direktorja SB Celje z direktorico odvetniške družbe Nino Zidar Klemenčič, s katero je SB Celje sklenila pogodbo, KPK ni mogla preverjati, ali je pri tem prišlo do okoliščin nasprotja interesov, saj je od sklenitve pogodbe, decembra 2022, minilo več kot dve leti, komisija pa v skladu z določbami zakona lahko ugotavlja le okoliščine nasprotja interesov pri dejanjih, od katerih ni minilo več kot dve leti, so pojasnili na KPK.
Za nekatere druge očitke iz prijav je komisija ugotovila, da so v pristojnosti presoje drugih organov, zato je očitke iz prijav odstopila v reševanje njim, sama pa postopek predhodnega preizkusa zaključila.
Očitke o nepravilnostih pri izplačevanju potnih stroškov takratnemu predsedniku sveta SB Celje Subotiču je KPK tako odstopila policiji. Očitke o domnevnih nepravilnostih pri poslovanju SB Celje z odvetniško družbo Zidar Klemenčič je odstopila v vednost računskemu sodišču, ki je pristojno za presojo smotrnosti finančnega poslovanja. Nadzornemu svetu Uniorja in Slovenskemu državnemu holdingu je v vednost odstopila očitke o tem, da naj bi Subotič ponujal zaposlitev nekdanjemu ministru za zdravje Alešu Šabedru, “kar sicer samo po sebi ne predstavlja nepravilnosti iz pristojnosti komisije”. Inšpektoratu za delo pa je odstopila očitke glede koriščenja dopusta zaposlene v kabinetu predsednika vlade, so še navedli na KPK.
V SB Celje so v odzivu za STA ponovili, da so glede omenjene zaposlitve ravnali skladno z vsemi postopki in zakonodajo, zato jih mnenje KPK ne preseneča. Presojanje nepravilnosti glede ostalih postopkov, ki jih v svojem poročilu objavlja KPK, je v domeni pristojnih organov, so dodali.
O domnevnih nepravilnostih je sredi aprila poročal POP TV. Domnevne pritiske glede zaposlitve Subotičevega nečaka so v SB Celje že tedaj zanikali, med drugim tudi direktor celjske bolnišnice Dragan Kovačič. Slednji je zanikal tudi, da bi Subotiču v bolnišnici plačevali pravna mnenja za njegove zasebne posle.
POP TV je namreč razkril sms-sporočilo, v katerem je Subotič prosil Kovačiča, naj odvetniški družbi Zidar Klemenčič posreduje njegovo naročilo za pravno mnenje, ki ga je potreboval za eno od drugih podjetij, v katerem je nadzornik.
Vlada je Subotiča v svet SB Celje kot predstavnika ustanovitelja imenovala septembra 2022, potem ko je v bolnišnici prišlo do zamenjave identitet dveh bolnikov. Vlada je Subotiča odpoklicala s položaja v celjski bolnišnici, potem ko je z mesta člana in predsednika sveta zavoda po medijskem poročanju odstopil sam.
K temu ga je spodbudilo tudi razkritje zasebnih sms-sporočil med premierjem Golobom in Subotičem, sicer članom Gibanja Svoboda, ki dokazujejo, da je premier leta 2023 dopustoval v Subotičevi hiši v Karigadorju na Hrvaškem. Vlada je nekaj dni po premierjevem drugem obisku Karigadorja, 8. junija, Subotiča imenovala v svet Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Tudi od tam ga je sicer že odpoklicala, potem ko je podprl imenovanje Bojana Zalarja za še en mandat na čelu bolnišnice.
Radiotelevizija Slovenija (RTVS) je medtem razkrila še eno dopisovanje med Subotičem in Golobom iz leta 2023. Pogovarjala sta se tudi o kadrovskih težavah v nadzornem svetu Uniorja. Ravno med premierjevim dopustom v Karigadorju naj bi po poročanju RTVS odslovili nadzornika, ki Subotiču nista bila naklonjena. V kabinetu predsednika vlade so sicer zanikali, da bi premier kakor koli vplival na omenjena odpoklica.
Vir: STA
