Urad ZN za droge in kriminal je v poročilu o drogah po svetu prejšnji teden objavil, da se je število uporabnikov drog na svetu v letu 2023 povečalo na 316 milijonov. Najhitreje raste trg kokaina, najpogosteje uporabljena droga pa je bila konoplja z 244 milijoni uporabnikov. Sledijo opiati (61 milijonov), amfetamini (30,7 milijona), kokain (25 milijonov) in ekstazi (21 milijonov).
V Inštitutu Utrip so v odzivu na poročilo zapisali, da so represivni pristopi očitno neuspešni. Pozvali so k takojšnjemu in občutnemu povečanju naložb v znanstveno utemeljene preventivne politike in programe, vključno s področjem alkohola in tobaka.
Poročilo med drugim izpostavlja hitro širjenje trgov s kokainom in sintetičnimi drogami, kar predstavlja veliko tveganje za javno zdravje in varnost po vsem svetu, so opozorili. “Še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je le eden od dvanajstih ljudi z motnjo zaradi uporabe drog deležen ustreznega zdravljenja. To kaže na ogromen razkorak med potrebami ljudi in odzivi sistemov, ki so še vedno prepogosto usmerjeni v kaznovanje namesto v pomoč in podporo,” so zapisali v sporočilu za javnost.
“Vsak evro, ki ga danes vložimo v kakovostno in dolgoročno preventivo, nam prihrani večkratnik stroškov pri zdravljenju in okrevanju, v kazenskem sistemu in pri izgubi človeških življenj v prihodnosti,” so zapisali besede direktorja inštituta Mateja Koširja.
Poudarili so, da vlaganje v preventivo pomeni razvoj in izvajanje dolgoročnih, v skupnost usmerjenih politik in programov, ki krepijo zaščitne dejavnike pri otrocih in mladostnikih, podpirajo starše in ustvarjajo varna okolja v šolah in lokalnih skupnostih. Ključno vlogo pri tem imajo nevladne organizacije, ki so pogosto nosilke inovativnih in učinkovitih pristopov, a se soočajo s pomanjkanjem stabilnega in zadostnega financiranja.
Dodali so, da dekriminalizacija uporabnikov drog ne pomeni legalizacije ali komercializacije drog, ki zagotovo ne prinaša pozitivnih rezultatov, temveč gre za osredotočanje na pomoč in podporo ljudem v stiski.
“Preventiva je širši pojem. Pomeni tudi zmanjševanje stigme, ki ljudi odvrača od iskanja pomoči, še preden se razvije zasvojenost. Pomeni ustvarjanje okolja, kjer se o duševnem zdravju in stiskah pogovarjamo odprto in brez obsojanja. In pomeni, da kot družba ljudem v stiski ponudimo roko namesto kazni. To je edina pot, ki vodi k izboljšanju razmer na področju drog,” je opozoril Košir.
Vir: STA