Rok za izplačilo regresa za letni dopust se izteče 1. julija 2025, do takrat morajo delodajalci izpolniti svojo zakonsko obveznost. Za leto 2025 je določen najnižji znesek regresa v višini 1.277,72 EUR, možno pa je tudi višje izplačilo, če tako predvideva področna kolektivna pogodba, individualna pogodba o zaposlitvi ali delodajalčev interni predpis.

Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) poudarja pomen dosledno izpolnjevanja te obveznosti in opominja, da gre pri plačilu za delo za temeljno in neodtujljivo pravico vsakega zaposlenega.

Vsak zaposleni, ki ima pravico do letnega dopusta, ima hkrati tudi pravico do regresa. To določa 131. člen Zakona o delovnih razmerjih. Regres pripada ne glede na to, ali zaposleni v tekočem letu v celoti izkoristi dopust ali ne.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo za krajši delovni čas, mu pripada sorazmerni del regresa, razen če gre za posebne primere, kot so zaposlitve na podlagi zakonodaje o pokojninskem, invalidskem ali zdravstvenem zavarovanju ali starševskem dopustu. V teh primerih je delavec upravičen do celotnega regresa.

Zaposleni, ki sklene delovno razmerje sredi leta, pridobi pravico do sorazmernega dela regresa, skladno s številom mesecev zaposlitve.

Lani 1628 kršitev plačil regresov

Med vsemi kršitvami v zvezi s plačilom za delo so v letu 2024 najbolj izstopale kršitve v zvezi z regresom za letni dopust. Teh so inšpektorji ugotovili 1.628, piše Inšpektorat Republike Slovenije za delo

“V nekaterih primerih so delodajalci izplačali regres v gotovini, kar povečuje tveganje za zlorabe, saj ZDR-1 ne predvideva izplačevanje regresa na transakcijski račun. Obravnavali smo primere, ko delodajalci kljub temu, da so zaposlenim delavcem izplačali regres za letni dopust, le-tega niso izplačali delavcem, ki jim je delovno razmerje pri njih med letom prenehalo oziroma so se zaposlili po 1. juliju. Kar nekaj težav je bilo v povezavi z določitvijo roka za izplačilo sorazmernega dela regresa in katero enoto se vzame za izračun sorazmernega dela regresa, pri čemer je bila neenotna tudi sodna praksa. ZDR-1 izrecno ne določa, do kdaj je potrebno izplačati regres delavcu, ki se je zaposlil po 1. juliju v koledarskem letu, oziroma delavcu, ki mu je prenehala pogodba o zaposlitvi pred 1. julijem.”

Zabeležili so bili tudi primere zlorab, ki so se izkazali za težko dokazljive, in sicer je delodajalec delavcem izplačal regres za letni dopust, vendar pa v nadaljevanju od delavcev zahteval, da znesek dvignejo iz bančnega računa in ga v gotovini vrnejo delodajalcu. Inšpektorji so zaznali tudi primere, ko delodajalci delavcem izplačujejo različne zneske regresa za letni dopust, pri čemer praviloma v zakonitem roku vsem delavcem izplačajo regres vsaj v višini minimalne plače, kot to določa 131. člen ZDR-1, oziroma v višini, kot to določa zavezujoča oziroma izbrana kolektivna pogodba.

IRSD že več let ugotavlja največ kršitev v zvezi s plačilom za delo, predvsem v zvezi z regresom za letni dopust.. Uresničevanje pravice do regresa za letni dopust je neodtujljiva pravica, pomembna pa je tudi z vidika tesne povezave s koriščenjem letnega dopusta, ki je namenjen obnovi psihofizičnih sposobnosti delavcev. Zato je IRSD tudi v letu 2024 nadaljeval z izvajanjem rednega poostrenega nadzora pri delodajalcih glede plačila regresa, pri čemer se je nadzor opravljal tudi za preteklo leto v okviru zastaralnega roka, še piše inšpektorat.

_{Vir: Inšpektorat Republike Slovenije za delo}