Med najbolj ranljivimi skupinami živali je srnjad, katere mladiči v prvih dneh po rojstvu večino časa preležijo skriti v visoki travi. Ob nevarnosti se ne zatečejo v beg, temveč se nagonsko pritisnejo k tlom in nepremično čakajo, da nevarnost mine. To sicer povečuje njihove možnosti za preživetje pred plenilci, a se izkaže za usodno pri sodobni mehanizirani košnji, so ta teden sporočili z ministrstva.
Tudi številne travniške ptice, kot so priba, poljski škrjanec in kosec, po njihovih navedbah gnezdijo neposredno na tleh, njihova jajca in mladiči pa v času košnje pogosto podležejo strojem.
Osnovna in obenem zelo učinkovita metoda zaščite živali je pravilna smer košnje. Namesto košnje od robov proti sredini travnika, kjer živali ostanejo ujete, naj se košnja začne na sredini travnika in nadaljuje proti robovom. Tak način košnje omogoča pravočasen umik živali s travnikov.
Na večjih površinah je priporočljivo najprej pokositi dva vzdolžna pasova ob robu, nato pa košnja poteka od znotraj navzven. Ob cestah naj bo košnja usmerjena stran od cestišča, da ne bi živali bežale proti prometu.
Tudi uporaba verig na traktorjih za ustvarjanje hrupa se je po navedbah ministrstva izkazala kot učinkovit način za odganjanje živali iz travinja pred košnjo.
Pri rabi zemljišč je treba tudi po zakonskih določbah upoštevati usmeritve iz načrtov za upravljanje divjadi. Uporaba fitofarmacevtskih sredstev mora biti varna zanjo, pri delu s stroji, ki jo ogrožajo, pa je obvezna uporaba preventivnih sredstev.
Med 1. marcem in 1. avgustom je prepovedano uničevanje mejic, grmovja in drugih naravnih struktur, ki predstavljajo pomembna zatočišča za živali. Vsaj desetina površine, porasle s skupinami drevja ali grmovja, mora ostati v prvotni zarasti.
“Zakonodaja torej že vključuje pomembne varovalke, vendar pa njihovo udejanjanje v praksi še vedno ni dovolj razširjeno,” so opozorili na ministrstvu.
Številne evropske države so po njihovih navedbah uveljavile prepoved košnje travnikov, večjih od enega hektarja, od zunaj proti notranjosti, zgodnejšo prvo in poznejšo drugo košnjo ter fizične preglede travnikov pred košnjo.
Ponekod za pregled travnikov uporabljajo tudi brezpilotne letalnike s termovizijskimi kamerami. Preventivne metode so zvočni in svetlobni odganjalniki, strašila ter opozorilni sprehodi po travniku.
Vir: STA
