Nove storitve dolgotrajne oskrbe bi se morale financirati le iz novega prispevka za dolgotrajno oskrbo, je na današnji novinarski konferenci dejal glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. Na računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer se sredstva iz prispevka zbirajo, se je po njegovih besedah od 1. julija zbralo že skoraj 200 milijonov evrov. Zaposleni in delodajalci od 1. julija namreč plačujejo en odstotek od bruto plače, upokojenci pa en odstotek od neto pokojnine.
Iz pregleda prihodkov in odhodkov dolgotrajne oskrbe, ki ga je ministrstvo za solidarno prihodnost predstavilo socialnim partnerjem v strokovnem odboru Ekonomsko socialnega sveta za dolgotrajno oskrbo, je po njegovih besedah razvidno tisto, na kar so v GZS vseskozi opozarjali, da gre namreč za podvajanje financiranja nekaterih storitev, ki so zajete že v drugih zakonih, tako denimo v zakonih o socialnem varstvu, o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in o socialnovarstvenih prejemkih, in zanje državljani še vedno plačujemo kljub hkratni uvedbi novega prispevka za dolgotrajno oskrbo.
GZS meni, da je ocena doplačila za institucionalno oskrbo po kalkulaciji ministrstva previsoka. Če naj bi država doplačala razliko med zagotovljeno pokojnino za polno delovno dobo, ki znaša 782 evrov, in povprečno komercialno ceno oskrbe v institucionalnem varstvu, ki znaša približno 1300 evrov, to znaša približno 500 evrov na oskrbovanca. Ob upoštevanju, da je od približno 20.000 postelj v domovih zasedenih dobrih 18.000, to po Gorenščkovih besedah pomeni, da znaša največji možni strošek doplačil približno 120 milijonov evrov letno, ne pa 299,5 milijona evrov, kot navaja ministrstvo.
Nadalje je opozoril, da se dodatek za pomoč in postrežbo pokriva iz novega prispevka, hkrati pa se ohranja vplačevanje prispevkov za isto pravico tudi v okviru prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. “To pomeni, da za isto storitev državljani in podjetja plačujemo dvakrat,” je poudaril. To bo v letu 2026 po njegovih podatkih predstavljalo dvojno financiranje v višini 91 milijonov evrov.
Poleg tega se je ustavil pri pravici do oskrbovalca družinskega člana iz zakona o dolgotrajni oskrbi, ki po njegovih besedah nadgrajuje prejšnjo pravico do družinskega pomočnika, urejeno po zakonu o socialnem varstvu. Vrednost nadgrajene storitve znaša 51,5 milijona evrov ali 10 milijonov evrov več kot prejšnja pravica v vrednosti 41,5 milijona evrov. “Torej gre v tem primeru za dvojno financiranje v višini 41,5 milijona evrov,” je ugotovil.
Skupna višina neupravičeno vključenih sredstev iz omenjenih treh postavk bo po Gorenščkovih besedah leta 2026 znašala 312 milijonov evrov. Če pa k temu prištejejo še dejstvo, da je breme proračuna iz naslova socialnega varstva v višini približno 58 milijonov evrov preneseno na novo prispevno stopnjo, znaša skupna “neupravičena obremenitev sistema dolgotrajne oskrbe” približno 370 milijonov evrov, je opomnil.
Direktorica Inštituta za dolgotrajno oskrbo Alenka Oven je dodala, da se lahko kljub plačevanju prispevka zgodi, da storitev v praksi zaradi omejenih zmogljivosti ali pomanjkanja kadra ni dostopna ali ni dostopna takoj. Zavarovanec sicer lahko išče pravico na sodišču, vendar pa sodna odločba ne more samodejno ustvariti prostih zmogljivosti, je pojasnila.
Vir: STA
