Drevišnjo osrednjo državno slovesnost v športni dvorani Tržiških olimpijcev, ki se je bo ob ostalih visokih gostih udeležila tudi predsednica Pirc Musar, je pripravil režiser in scenarist Tomaž Letnar. Ta je ustvaril zgodbo o koncentracijskem taborišču na Ljubelju, sicer podružnici nacističnega koncentracijskega taborišča Mauthausen, ustanovljeni zaradi gradnje cestnega predora pod Karavankami. Edino koncentracijsko taborišče na slovenskih tleh bo prav letos zaznamovalo 80-letnico osvoboditve.
V ospredje je postavil upor domačinov, ki ni temeljil le na uporu okupatorju, temveč na spoštovanju človeškega dostojanstva ne glede na nacionalno pripadnost. S tem sporočilom bodo nastopajoči iz zgodovinskega spomina stopili tudi v naš čas in opomnili, kako pomembna sta zavest in družbena odgovornost vseh, da se kaj takega nikoli več ne bi zgodilo.
Zgodbo bodo ponazorili dramski igralci Milena Zupančič, Nina Rakovec, Klemen Janežič in Luka Bokšan ter plesalci v koreografiji Žigana Kranjčana. Glasbeno podobo bodo oblikovali Monika Avsenik Langus, Ernestina Jošt, Maša Bogataj, Policijski orkester pod vodstvom Nejca Bečana, APZ France Prešeren Kranj in kvartet pod vodstvom Marjana Peternela.
Slovence leta 1941 pozvali k oboroženemu odporu proti okupatorju
Ob državnem prazniku, ki je bil v preteklosti imenovan dan OF, se spominjamo dogodkov leta 1941, ko so sile osi na čelu z nacistično Nemčijo 6. aprila 1941 napadle Kraljevino Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovensko ozemlje so razdelili med okupatorke Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Območje petih naselij v okolici Brežic je okupirala tudi hrvaška fašistična NDH.
Slovenci so se odločili upreti in 26. aprila 1941 so predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev na srečanju v vili v Rožni dolini, v kateri je živel književnik Josip Vidmar, zasnovali “vsenarodno organizacijo takojšnjega odpora proti okupatorjem in boja za dokončno osvoboditev in združitev vseh Slovencev in vsega slovenskega ozemlja v Združeno Slovenijo”, kot je pozneje zapisal sam Vidmar.
Glede sestanka obstajajo sicer različne interpretacije, saj zapisnika ni. Naj bi bila pa novoustanovljena organizacija sprva kot protiimperialistična fronta uperjena proti takratnim imperialistom, saj so vojno videli predvsem kot spopad imperialističnih sil, tedaj pa je tudi še veljal sporazum Ribbentrop – Molotov iz avgusta 1939 o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa se je uveljavilo poimenovanje Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF), ki je kot organizacija tudi pozvala Slovence k oboroženemu odporu proti okupatorju.
Kot dan ustanovitve OF se je sicer uveljavil 27. april, saj je vsaj 20 let po vojni veljalo, da je bil sestanek v Vidmarjevi vili 27. aprila. Do leta 1991 se je 27. april imenoval dan OF, z osamosvojitvijo Slovenije pa so ga preimenovali v dan upora proti okupatorju.
OF je med vojno postala osrednje gibanje odpora. “Osvobodilna fronta ni samo program, marveč je življenjska resničnost, življenjska popolnost, je čustvo in kri, je trpljenje in navdušenje, je žrtvovanje, umiranje, je ustvarjanje in je zgodovina,” je bil o njej leta 1943 slikovit Vidmar v nagovoru, ki je bil objavljen tudi v knjigi Srečanja z zgodovino iz leta 1963.
Po podpisu t. i. Dolomitske izjave 1. marca 1943, s katero so se krščanski socialisti in Sokoli odpovedali ustanavljanju lastnih strank ter se strinjali, da so vse ustanovne skupine “glede vseh temeljnih vprašanj istovetne s stremljenji Komunistične partije Slovenije”, je v OF prišlo do popolne prevlade komunistov.
OF je prispevala h končni slovenski zmagi nad nacifašizmom maja 1945. Zgodovinarji si niso povsem enotni o njeni vlogi, del jih prevlado komunistov znotraj OF vidi kot enega ključnih razlogov za povojne poboje in vzpostavitev nedemokratičnega režima po vojni.
Številne slovesnosti tudi drugje po državi
Poleg osrednje proslave v Tržiču številne manjše slovesnosti potekajo po vsej državi. Že v sredo sta bili v Mariboru in Celju, v četrtek v Zalogu v Ljubljani, Sežani, kjer je zbranim med drugim spregovoril minister za obrambo Borut Sajovic, Velenju, Ormožu, Trbovljah, Hrastniku, Metliki in Slovenj Gradcu z osrednjim govornikom – predsednikom Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislavom Lipičem.
Danes bodo praznik med drugim obeležili še v Novi Gorici, Murski Soboti, Ljutomeru, Škofji Loki, Črnomlju, Mokronogu in Zagorju ob Savi, v soboto v Semiču, Vrhniki in Dolenjskih Toplicah.
Na dan boja proti okupatorju bo predsednica Pirc Musar položila venec k spomeniku OF v Rožni dolini. V Novem mestu bo potekal pohod, ki se bo zaključil na Pumpnci, na Ptuju pa bo slovesnost, na kateri bo govornik podpredsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Ivan Svetlik.
Vir: STA
