Pravilnik o kakovosti kakavovih in čokoladnih izdelkov določa, da se lahko izdelek kot čokolada poimenuje le, če vsebuje najmanj 35 odstotkov kakavovih delov. Pogoj za ime mlečna čokolada pa je najmanj 25-odstotna vsebnost kakavovih delov in 14-odstotna vsebnost suhe snovi mleka, so ta teden sporočili iz ZPS.

Čokoladne nadomestke je po njihovih navedbah pogosto mogoče prepoznati že po imenu. Imenujejo se lahko na primer kakavova figura, sladkorna ploščica ali mlečni čokoladni nadomestek. Vsebujejo le malo kakava, običajno okrog pet odstotkov, visoko na seznamu sestavin je tudi rastlinska maščoba. Čokoladni nadomestki poleg tega velikokrat nimajo dodatnih označb, iz katerih bi bila razvidna najmanjša vsebnost kakavovih delov.

Prava mlečna čokolada je običajno dražja od njenih nadomestkov, saj vsebuje več kakovostnih sestavin, kot sta kakav in mleko. Poleg tega jo pogosto proizvajajo prepoznavne blagovne znamke, kar dodatno vpliva na ceno. Nadomestki so navadno cenejši, ker vsebujejo več cenejših sestavin, na primer rastlinsko maščobo (palmovo olje). Niso pa nadomestki bistveno cenejši v vseh primerih. Poleg tega se poraja vprašanje, ali je nižja cena res vredna kompromisa pri kakovosti in okusu, so izpostavili v zvezi.

Opozorili so tudi na veliko količino embalaže, v katero so zapakirana čokoladna jajca in zajci: “Izdelki so lahko pakirani tudi v tri sloje embalaže: vsak je zavit v svoj ovoj, nato pa še v plastično embalažo, ki je dodatno obdana s kartonastim ovitkom.” Poleg tega je embalaža pogosto vpadljivih oblik, kot so zajčki ali hiške, kar povečuje količino odpadkov.

Med nasveti za premišljen nakup so izpostavili preverjanje imena izdelka, izbiro izdelkov z manj nepotrebne embalaže in preverjanje cene za kilogram izdelka. Potrošnikom poleg tega svetujejo, naj si raje privoščijo manj čokolade, a bolj kakovostno.

Vir: STA