Predčasno zaprtje Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Premogovnika Velenje bi posredno ogrozilo skoraj 9000 delovnih mest, je pokazala nova študija. Negativne posledice bi občutilo celotno slovensko gospodarstvo, zato avtorji študije priporočajo postopno prestrukturiranje savinjsko-šaleške regije s podpornimi ukrepi za prizadete delavce.
Študijo, objavljeno na spletnih straneh centra za pravični prehod savinsko-šaleške regije, so za Razvojno agencijo Savinjsko-šaleške regije izdelali mariborski Inštitut pravnih znanosti, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru, družba Elek in poslovni svetovalec Vasja Kolšek.
Kot so zapisali, bi se ob hitrem in nenadzorovanem zapiranju Teša in Premogovnika Velenje v regiji pojavila velika ekonomska in socialna stiska, saj je na poslovni sistem obeh podjetij neposredno vezanih okoli 2200 delovnih mest, posredno pa še precej več. “Analiza ekosistema dobaviteljev, ki so s svojimi poslovnimi modeli bolj ali manj vezani na ta poslovni sistem, pokaže ogroženost dodatnih okoli 700 delovnih mest,” so zapisali.
Ocena tudi vseh nadaljnjih učinkov na zaposlene v celotni verigi slovenskega gospodarstva to številko približa 9000. “Izguba zaposlitve posredno pomeni tudi izpad sorazmernega dela dohodka v gospodinjstvu brezposelne osebe in dodatno stisko oseb, ki v gospodinjstvu živijo skupaj. V tem kontekstu lahko govorimo o posredno prizadetih osebah, kar osnovne številke poveča še za dvakrat ali celo trikrat,” so opozorili.
Tudi če bi rabo premoga nadzorovano opuščali počasi, je potreba po vzpostavitvi ustreznega podpornega okolja velika. Postopek prekvalifikacije in ustvarjanja novih delovnih mest zahteva iskanje in podporo vseh potencialov v regiji. “Poleg stiske zaposlenih, ki jim grozi izguba zaposlitve, je pomembno ugotoviti tudi učinke na poslovno okolje, narodno gospodarstvo in ostale deležnike v procesu izhoda iz premogovništva,” so zapisali.
Na poslovno okolje Teša in Premogovnika Velenje je vezanih tudi približno 1500 dobaviteljev, ki bodo morali v postopku prehoda iz premoga svoje poslovne modele ustrezno prilagoditi. “Čeprav je neposrednih dobaviteljev, ki so s svojim poslovnim modelom izredno močno odvisni od tega sistema, veliko manj (identificiranih je bilo 32), pa je vpliv na celotno slovensko gospodarstvo bistveno širši in pokaže prave razsežnosti prehoda iz premogovništva,” so poudarili.
Prenehanje delovanja sistema bi v agregatnem smislu tako pomenilo okoli 1,1 milijarde evrov manj prihodkov in več kot pol milijarde evrov manj dodane vrednosti v celotnem slovenskem gospodarstvu. “Te ocene se nanašajo na letno raven, kar pomeni, da se na primer v petih letih izguba prihodka in dodane vrednosti poveča petkrat, v desetih letih pa desetkrat,” so opozorili avtorji študije.
Posledica prenehanja delovanja omenjenega sistema bi med drugim vplivala tudi na znižanje prejemkov delovno aktivnih oseb za okoli 300 milijonov evrov letno, na upad amortizacije za okoli 140 milijonov evrov letno, zmanjšanje poslovnega presežka za okoli 80 milijonov evrov letno in znižanje javnofinančnih prihodkov za okoli 230 milijonov evrov letno. “Slovenija bo s prehodom iz premoga tako izgubila približno odstotek skupne dodane vrednosti in do 0,9 odstotka zaposlenosti, ki bo razporejena po različnih gospodarskih panogah,” so izračunali.
Avtorji študije med drugim priporočajo pripravo zakonodajnega okvira za pravičen prehod regije iz premogovništva, postopno prestrukturiranje za zmanjšanje negativnega vpliva na zaposlovanje in gospodarstvo, investicije v nove tehnologije, sončne elektrarne, vodikovo tehnologijo in baterijske hranilnike ter krepitev podpornih ukrepov za prekvalifikacijo in zaposlovanje prizadetih delavcev.
Skupna ocenjena vrednost ukrepov oziroma projektov za pravični prehod je po njihovih navedbah okoli 1,5 milijarde evrov. Njihov potencial ustvarjanja novih letnih prihodkov je izredno velik in lahko za savinjsko-šaleško regijo pomeni pomemben preboj k revitalizaciji v okviru pravičnega prehoda iz premogovništva.
Analiza stanja in posledic prestrukturiranja
Analiza stanja in posledic prestrukturiranja oziroma pravičnega prehoda je razdeljena na dva glavna dela. Prvi del se osredotoča na oceno vplivov zapiranja sistema TEŠ in PV, medtem ko drugi del obravnava iskanje novih razvojnih potencialov v regiji in določitev potrebnih podpornih ukrepov za njihovo uresničitev.
Analiza temelji na treh predvidenih scenarijih:
Scenarij 1 (SC_1) – prilagojena proizvodnja in postopni prehod v zapiranje, kjer se predvideva nadaljevanje proizvodnje premoga ter električne in toplotne energije vsaj do leta 2033. Sledi večletno obdobje zapiralnih aktivnosti, pri čemer naj bi proizvodnja postopoma upadla z 1,8 milijona ton v letu 2025 na 1 milijon ton do leta 2033, po tem pa bi se ohranilo še približno 0,2 milijona ton premoga za vzdrževanje TEŠ kot “hladne rezerve”.
Scenarij 2 (SC_2) – minimalna proizvodnja in prehod v zapiranje, pri katerem se izkop premoga začne zmanjševati že v letu 2025, in sicer na 1,2 milijona ton, do leta 2033 pa naj bi se zmanjšal na 1 milijon ton, nato pa bi izkop povsem prenehal.
Scenarij 3 (SC_3) – hitra opustitev proizvodnje in takojšen prehod v zapiranje, kjer se predvideva popolna zaustavitev proizvodnje v TEŠ že v letih 2026-2027, kar pomeni, da bi izkop premoga povsem prenehal že v letu 2027.
Celotno študijo si lahko preberete na povezavi.
Vir: STA, Razvojna agencija Savinjsko-šaleške regije
