VIDEO: Izjava za medije župan MOV Peter Dermol
Več videovsebin
Kot smo danes že poročali, zaradi finančnega stanja Termoelektrarne Šoštanj na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pripravljajo interventni zakon, s katerim bi zagotovili javno službo za oskrbo s toploto. Kot je danes povedal minister Bojan Kumer, se je finančno stanje Teša namreč zaostrilo do te mere, da bi se brez ukrepanja države z letom 2025 začel stečajni postopek. Če ne bi ukrepali, bi čez noč na cesti ostalo približno 2500 delavcev, državi pa bi ostalo tudi 286 milijonov evrov nepoplačanega dolga do Evropske investicijske banke, je dejal minister, ki se je danes sestal z župani Šaleške doline, direktorji energetskih družb Holding Slovenske elektrarne (HSE), Premogovnik Velenje in Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) ter predstavniki sindikatov.
Dermol: Nelagodje je, ko vidiš, na kakšen način se lahko po eni strani po hitrem postopku sprejme interventni zakon, na drugi strani pa se zakona, ki omogočata normalen izstop iz premoga, mrcvarita v predalih.
Na situacijo se je danes odzval tudi župan Mestne občine Velenje, Peter Dermol. “Interventnega zakona niti ne poznam, zato se težko opredeljujem. Tudi, če je nujno potreben, je ključno to, da sta istočasno sprejeta dva pomembnejša zakona za našo dolino, to sta zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju Šaleške regije, je v izjavi za medije dejal župan.
“Zelo čudno je, da vsa ta leta opozarjamo na potrebe Šaleške doline, potem pa nekaj mesecev pred koncem leta dobiš informacijo, da je potrebno do 1. 1. 2025 sprejeti težke odločitve. Odločitve, ki ne zagotavljajo pravičnega prehoda – ravno nasprotno, ogrožajo ga. Pred tem bi namreč morala biti sprejeta oba ključna zakona. Nelagodje je, ko vidiš, na kakšen način se lahko po eni strani po hitrem postopku sprejme interventni zakon, na drugi strani pa se zakona, ki omogočata normalen izstop iz premoga, mrcvarita v predalih.”
Naše stališče je jasno. Pustil se bom sicer prepričevati v nasprotno, ampak v vsakem primeru se bom posvetoval z različnimi strokovnjaki, znova sklical interno skupino. Tam se bomo dogovorili za prihodnje korake. Ne želim oporekati odločitvam, želim pa kot župan sprejeti odgovornost, ki mi je naložena, to je da ščitim javni interes. V tem procesu so lahko ljudje prepričani, da sem na njihovi strani in bom zagovarjal to, da je najprej potrebno zagotoviti pravičen prehod, je še med drugim dejal župan.
Na nujnost Zakona o prestrukturiranju SAŠA regije in zakona o zaprtju PV opozarjajo tudi na Občini Šoštanj
Župan Šoštanja Boris Goličnik je poudaril, da je od pridobivanja elektrike je v naši dolini neposredno odvisnih 2.500 delovnih mest, veliko pa jih je s termoelektrarno in premogovnikom povezanih posredno. Nadalje elektrarna predstavlja toplotni vir za daljinsko ogrevanje in ogrevanje vode za 40.000 prebivalcev Šaleške doline in nenazadnje zagotavlja električno energijo – ne samo za našo dolino, temveč za celotno Slovenijo.
“Na Občini Šoštanj bomo podprli vse rešitve, ki so v prid naših občanov. Nujen je tudi čim hitrejši sprejem še dveh zakonov, in sicer Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakona o prestrukturiranju SAŠA regije, ki bi morala biti v skladu z Nacionalno strategijo za izstop iz premoga v javni obravnavi že pred dvema letoma. Skladno s to strategijo za leto zaprtja premogovnika še vedno velja leto 2033.” Da vse skupaj prinaša med ljudmi tudi precej negotovosti, je še dodal. “Vsi skupaj moramo storiti vse, da jim pomagamo. V tej smeri so danes v Ljubljani potekali pogovori in za to si bomo prizadevali na naši občini. Škarje in platno pa ima v rokah država,” pravi župan, ki dodaja, da si bo kot župan in kot koordinator pravičnega prehoda ves čas prizadeval, da bo izhod iz premoga resnično pravičen za vse prebivalce.
Rešitev ne bo poceni
Začasna rešitev, ki so jo pripravili na ministrstvu predvideva omejitev delovanja Teša in Premogovnika Velenje, ki bi temeljila zgolj na ogrevanju. S tem bi vzpostavili gospodarsko javno službo za oskrbo s toploto. Teš in Premogovnik Velenje bi po tem scenariju upravljal neposredno Slovenski državni holding (SDH).
Ukrep naj bi veljal, dokler ne vzpostavijo alternativnega sistema ogrevanja. “Rešitev seveda ne bo poceni,” je poudaril minister. Kot je dejal, morajo biti v vsakem primeru spoštovana vsa načela pravičnega prehoda. “Da se strošek ne prevali na ljudi iz doline ali tudi na davkoplačevalce, bom naredil vse, kar je v moji moči, da se za ta namen primarno uporabi dobičke energetskih podjetij,” je napovedal minister Kumer.
Kot je še dejal, težave izhajajo iz političnih odločitev v preteklosti, za katere ta vlada ni kriva. Je pa njena naloga poskrbeti, da ljudje zaradi napačnih političnih odločitev ne bodo ostali brez ogrevanja. “Prav tako bomo uvedli vse potrebno za zaščito zaposlenih v Premogovniku Velenje, ki bi sicer ostali brez zaposlitve,” je dodal. Če ne bi ukrepali, bi čez noč na cesti ostalo približno 2500 delavcev, državi pa bi ostalo tudi 286 milijonov evrov nepoplačanega dolga do Evropske investicijske banke. Z interventnim zakonom bi tudi pridobili čas do sprejema dveh zakonov, ki bosta določila prihodnost šaleške regije, in sicer zakona o prestrukturiranju regije in zakona o postopnem zapiranju velenjskega rudnika.
Na ministrstvu po neuradnih informacijah opozarjajo, da bi se brez izločitve termodivizije prej ali slej potopil tudi HSE, ki je sicer dobičkonosen. HSE je vodilno državno podjetje, ko gre za nove naložbe v zeleni prehod, zato zelo podpirajo napore za njegovo zaščito.
Odziv generalnega direktorja Premogovnika Velenje
Generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Marko Mavec je po sestanku povedal: “Današnji sestanek na ministrstvu je bil namenjen temu, da se seznanimo z možnimi oblikami nadaljnjega financiranja, ki zagotavlja delovanje obeh energetskih družb tudi v prihodnje. Seznanjeni smo bili, da bo to zagotovljeno s posebnim interventnim zakonom. V Premogovniku Velenje bomo postopno zmanjševali proizvodnjo premoga, ta se bo vršila na enem odkopu in bo skoncentrirana na Jamo Preloge, medtem ko bomo v Jami Pesje sočasno začeli z zapiranjem jamskih objektov. Na sestanku je bilo poudarjeno, da je prenehanje proizvodnje še vedno predvideno v letu 2033 in da bodo vse aktivnosti tekle v duhu pravičnega prehoda.
Pozdravljamo sodelovanje in komunikacijo med vsemi deležniki, s katerimi proučujemo možnosti izločitve termodivizije iz Skupine HSE in iščemo možne rešitve glede prihodnosti obeh energetskih družb v skladu z načeli pravičnega prehoda. Nadejamo se čim hitrejšega sprejetja Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, v okviru katerega bodo zagotovljena sredstva za zapiralna dela in sanacijo prostora, v katerem delujemo.”
