Kot kaže poročilo Agencije za energijo o stanju na področju energetike v letu 2023, je bilo v prenosni in distribucijski sistem oddane 14.194 gigavatnih ur (GWh) električne energije, kar je 16,4 odstotka več kot predlani.
Od tega je bilo 5708 GWh oz. 40,3 odstotka elektrike proizvedene v napravah na obnovljive vire. Pri tem je bilo iz hidroelektrarn (HE) v sistem oddane skoraj 4792 GWh elektrike oz. 58 odstotkov več kot v sušnem letu 2022. Rast proizvodnje iz obnovljivih virov energije je poleg boljše hidrologije posledica tudi rasti proizvodnje v sončnih elektrarnah. V teh se je glede na predlani zvišala za okoli 36 odstotkov.
Iz Nuklearne elektrarne Krško (Nek) je bilo v prenosni sistem prevzetih okoli 5323 GWh električne energije, kar je 21 GWh oz. 0,4 odstotka več kot predlani in 1,6 odstotka manj kot leta 2021.
Iz Termoelektrarne Šoštanj (Teš) je bilo oddane 2683 GWh elektrike, kar je 5,5 odstotka več kot leta 2022 in 13,8 odstotka manj kot leta 2021.
Elektrarne v Sloveniji so leta 2023 proizvedle skupaj 14.956 GWh električne energije. Ker polovica elektrike iz Neka pripada Hrvaški, je bila dejanska slovenska proizvodnja manjša in je znašala 12.294 GWh, kar je 17,4 odstotka več kot predlani.
Domača proizvodnja, z upoštevanjem polovičnega deleža proizvodnje Neka, je v slovenski elektroenergetski sistem prispevala 11.533 GWh električne energije. Odjem končnih odjemalcev, vključno z izgubami na sistemu, je znašal 12.688 GWh električne energije. “V Sloveniji smo v letu 2023 z domačo proizvodnjo pokrili 90,9 odstotka porabe električne energije končnih odjemalcev,” pravi agencija.
Leta 2022, ki so ga zaznamovali energetska kriza in neugodni pogoji za proizvodnjo elektrike, je ta delež dosegel vsega 70 odstotkov, v koronskem letu 2020 pa je bil npr. pri 92,6 odstotka.
Poraba 12.688 GWh je sedem odstotkov nižja kot leta 2022 in 10,5 odstotkov nižja kot leta 2021. Ob neupoštevanju izgub v sistemu in porabe ČHE Avče v črpalnem režimu je poraba pri končnih odjemalcih lani znašala 11.442 GWh, kar je 8,1 odstotka manj kot v 2022 in 11,7 odstotka manj kot leta 2021.
Ob upoštevanju fizičnih pretokov na posameznih mejah s sosednjimi državami je bila Slovenija v letu 2023 neto izvoznica električne energije z Italijo, na preostalih treh mejah pa je bila neto uvoznica. Glede na skupne izmenjave količin elektrike na mejah s sosednjimi državami je bila Slovenija ob upoštevanju celotne proizvodnje električne energije v Neku v letu 2023 neto izvoznica električne energije.
Potem ko je bilo leta 2016, ki predstavlja prvo leto priključevanja naprav za samooskrbo z elektriko iz obnovljivih virov, priključenih 135 tovrstnih naprav, jih je bilo leta 2023 na novo priključenih 14.772 s skupno priključno močjo skoraj 223 megavatov (MW). Leta 2023 je tako obratovalo 44.459 teh naprav s skupno priključno močjo 556 MW in povprečno priključno močjo 12,5 kW.
Poleg števila odjemalcev s samooskrbo narašča tudi povprečna moč naprav za samooskrbo, kar je mogoče povezati z vedno večjo uporabo elektrike za ogrevanje stavb s toplotnimi črpalkami, v zadnjem času pa postaja zanimiva tudi uporaba samooskrbe za polnjenje električnih vozil na domu, pravi agencija.
Skupna poraba domačih odjemalcev zemeljskega plina je znašala 8800 GWh, s čimer je bila za 2,3 odstotka nižja kot leto prej in le osem odstotkov nad količino porabe v letu 2014, ko je bilo porabljenega najmanj plina od leta 2000 naprej.
Lani so porabo najbolj so znižali gospodinjski odjemalci, in sicer za 13,8 odstotka na 1028 GWh. Odjemalci na zaprtih distribucijskih sistemih so porabili 547 Gwh oz. 12,1 odstotka manj. Poraba je bila višja pri odjemalcih na prenosnem sistemu, in sicer za 0,3 odstotka, znašala je 4884 GWh, ter pri negospodinjskih odjemalcih na distribucijskih sistemih, ki so porabili 2341 GWh oz. 0,5 pol odstotka več kot leto prej.
Po prenosnem sistemu zemeljskega plina je bilo v letu 2023 prenesenih 10.835 GWh zemeljskega plina, kar je skoraj 20 odstotkov manj kot leto prej. Znižanje je posledica manjših količin prenosa do sosednjih prenosnih sistemov, znižala pa se je tudi količina prenosa za potrebe domačih odjemalcev. Za oskrbo domačih odjemalcev je bilo prenesenih 8772 GWh oz. 2,3 odstotka manj kot leto prej, do drugih prenosnih sistemov pa je bilo prenesenega 2028 GWh plina, kar je skoraj 55 odstotkov manj kot v letu prej in 11 odstotkov več kot v letu 2021, ko je bilo prenesenega najmanj plina po letu 2005.
Vir: STA
