Čebelar Marijan Moravec, ki prihaja iz Kavč pri Velenju, je z nami delil zgodbo, kako so s pomočjo Civilne zaščite in Slovenske vojske rešili pomembno plemenilno postajo v Lučki Beli (Podvolovjek, občina Luče).
Takšna postaja za čebelje matice predstavlja pomembno območje, ki je namenjeno za kontrolirano parjenje čebeljih matic z rodovniškimi troti. Območje Zgornje Savinjske doline, predvsem okolica Luč in Solčave, je skoraj idealno področje za to dejavnost. Zaradi posledic poplav in plazov je otežena dostopnost do postaje kar pomeni, da so ogrožene tudi matice in troti, katere je potrebno hraniti in obvarovati pred nizkimi temperaturami.
Piše Marijan Moravec:
V ponedeljek, 14. 08. 2023, smo se odpravili do plemenilne postaje v Lučah v naslednji sestavi: Tomaž Lesnjak (uradni vzrejevalec in predsednik čebelarske zveze SAŠA) in njegov sin Blaž Lesnjak, Zdravko Golob (čebelar iz Podvolovjeka) Franc Šmerc (čebelar iz Šmartnega ob Paki) in Marijan Moravec.
S hrano v nahrbtnikih smo se po brezpotju prebijali dve uri do čebel, katere smo takoj nakrmili. Kako spraviti čebelnjak v dolino je bilo vprašanje za 1000 $. Helikopter! Z ozirom na brezpotje smo se s predlogom vsi strinjali.
Predlog je bil posredovan na Civilno zaščito v Podvolovljeku že kmalu po povratku v dolino. V sredo, 16. 08. 2023, popoldan smo dobili sporočilo, da bo v četrtek, 17. 08. 2023, zjutraj prišel helikopter. Takoj je Tomaž odvihral do čebelnjaka in ga pripravil za premik. Zjutraj smo izvedeli, da bo treba panje in čebelnjak premikati ločeno. Zdravko, Blaž in Tomaž so pohiteli to opravit, kajti že ob 8.30 se je pojavil helikopter Slovenske vojske in si ogledal situacijo, spustil dva svoja člana h čebelnjaku, ter se spustil na travnik v dolino. Tam smo čakali: gasilci iz Luč, Franc Šmerc in Marijan Moravec. Z ekipo helikopterja smo se natančno dogovorili o poteku akcije. Poleteli so nazaj na planino in se kmalu vrnili z desetimi panji v mreži. Odpeli smo jih in poleteli so nazaj po čebelnjak. Potem so s helikopterjem v dolino vrnili še dva svoja člana in naše tri.
Kar nekaj časa smo se prijateljsko pogovarjali z ekipo. Razložil sem jim pomen plemenilne postaje za našo Kranjsko sivko. Vidno so bili zadovoljni, da so pomagali rešiti rodovniške trotarje. Sem že precej v letih, ampak tako prijazne, dostopne in človeške ekipe še nisem nikjer srečal!
Po slovesu z ekipo smo odpeljali čebelnjak v Šmartno ob Paki na zimovanje. Na plemenilni postaji je ostalo še 34 plemenilčkov z oplojenimi maticami. V soboto smo se odpravili: družini Lesnjak in Moravec po brezpotju ter s precejšnimi napori v dolino prinesli vse plemenilčke. Utrujeni, ampak zelo zadovoljni.
