V Energetiki Ljubljana so za STA pojasnili, da doslej večjih potreb po toploti še niso zaznali, se bo pa to v naslednjih dneh zagotovo spremenilo. O začetku in koncu ogrevalne sezone se sicer odločajo uporabniki oziroma skupnost stanovalcev sama. Želje uskladijo z upravnikom večstanovanjske stavbe, če so lastniki samostojnih stanovanjskih objektov, pa neposredno z vzdrževalcem toplotne postaje.
Energetika Ljubljana s sistemom daljinskega ogrevanja, ki vključuje okoli 61.000 oziroma skoraj polovico vseh stanovanj v Mestni občini Ljubljana, sicer obratuje skozi vse leto, tako da je oskrba s toploto na voljo tudi poleti zaradi zagotavljanja sanitarne tople vode.
V Mariboru za zagotavljanje daljinskega ogrevanja za 14.000 stanovanj skrbi Energetika Maribor. Kot so v družbi pojasnili za STA, sistema še niso zagnali, so pa v zadnjih dneh že prejeli naročila dveh objektov za priklop daljinskega ogrevanja. Začetek kurilne sezone načrtujejo v sredo oziroma v četrtek.
Iz Energetike Celje so sporočili, da je distribucijsko omrežje, ki toploto zagotavlja nekaj manj kot 11.000 gospodinjskim in poslovnim odjemalcem, pripravljeno in se lahko etažni lastniki v večstanovanjskih stavbah sami odločijo, kdaj bodo začeli ogrevati objekte.
Tudi velenjski sistem daljinskega ogrevanja je uporabnikom na voljo skozi vse leto.
Kot so za STA pojasnili na Komunali Velenje, začnejo posamezni večstanovanjski objekt ogrevati, ko se za to odločijo stanovalci oziroma lastniki, ki preko upravnika posredujejo zahtevo za vklop ogrevanja. V individualnih hišah pa uporabniki sami izberejo, kdaj bodo zagnali ogrevanje.
Velenjska komunala, ki ogrevanje zagotavlja za več kot 12.000 odjemalcev v Velenju in Šoštanju, je cene nazadnje spremenila maja lani, pred začetkom nove kurilne sezone pa novih sprememb ne načrtujejo. V Šaleški dolini sicer vstopajo v začetno fazo preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja, s katero nameravajo izboljšati zanesljivost in učinkovitost sistema, zmanjšanje izgub ter zagotavljanje kakovostnejše in stabilnejše oskrbe s toploto.
Skupna vrednost prve faze projekta znaša slabih 25 milijonov evrov, pri čemer bo 96 odstotkov upravičenih stroškov pokritih iz nepovratnih sredstev. Evropski sklad za pravični prehod bo prispeval 85 odstotkov oziroma 20 milijonov evrov, država pa 3,5 milijona evrov. Preostanek sredstev bosta zagotovili občini, zaključek pa je predviden konec leta 2028.
Najcenejše ogrevanje v Velenju, med najdražjimi še naprej v Ravnah na Koroškem
Agencija za energijo spremlja povprečne maloprodajne cene toplote večjih distribucijskih sistemov toplote v Sloveniji. Kot so pojasnili za STA, je povprečna maloprodajna cena toplote za ogrevanje stanovanjskih prostorov in pripravo sanitarne tople vode septembra znašala 148,51 evra na megavatno uro in je 5,3 odstotka nižja kot v enakem obdobju lani.
Med osmimi spremljanimi daljinskimi sistemi je bila septembra najnižja cena v Velenju, in sicer 125,48 evra, pod povprečjem pa sta bila še sistema v Celju (132,72 evra) in Ljubljani (138,10). V bližini povprečne cene (147,06) so na Jesenicah in v Slovenj Gradcu (154,39), nad povprečjem v Mariboru (187,88), medtem ko je bila najvišja povprečna cena tudi letos v Ravnah na Koroškem (268,65).
Kot so za STA v zvezi s tem pojasnili na občini Ravne na Koroškem, cene toplote iz sistemov daljinskega ogrevanja na predlog koncesionarja regulira Agencija za energijo. Njihova analiza zajema primerjavo stroškov oskrbe s toploto za značilnega gospodinjskega odjemalca toplote iz različnih sistemov, kar pa ne predstavlja povprečnega odjemalca v njihovi občini. Zatrdili so, da so dejanski stroški po njihovih podatkih nižji, saj gre tudi za nižjo priključno moč in porabo od povprečja v Sloveniji.
Povprečni uporabnik na Ravnah z ogrevano površino 50 kvadratnih metrov in priključno močjo 3,4 kilovata, ki porabi letno 3,6 megavatne ure, letno plača 884 evrov. “Cena daljinskega ogrevanja je pri nas še vedno visoka, a ne taka, kot jo navajajo mediji. Ugotovitev smo že naslovili na agencijo in koncesionarja Petrol Energetika, od katerega pričakujemo korekcijo cen, glede na cene energentov na trgu,” so dodali na občini.
Tamkajšnji župan Tomaž Rožen je poudaril, da občina ne odloča o cenah, a delajo na tem, da bi bile nižje. Zlasti, ker je cena plina na trgih nižja kot v preteklosti. “Z ostrim protestom smo se v začetku septembra obrnili na Agencijo za energijo, prav tako smo pozvali Petrol, naj zagotovi konkurenčne cene in jih zniža glede na nižjo ceno plina, a odgovora še ni,” je dodal Rožen.
Vir: Gregor Mlakar/STA
