Inštitut za nutricionistiko je izsledke raziskave, v katero so vključili 71 prehranskih dopolnil v obliki šumečih tablet s slovenskega trga, objavil v januarski izdaji znanstvene revije Journal of Food Composition and Analysis, so na inštitutu ta teden zapisali v sporočilu za javnost.
Kot je pojasnila prva avtorica članka Maša Hribar, so prehranska dopolnila na tržišču kupili kot običajni potrošniki, laboratorijske analize pa je izvedel akreditiran laboratorij v tujini. Analizirali so vsebnost vitaminov C, D in B12 ter mineralov kalcija, magnezija, železa in cinka. Izmerjene vrednosti so primerjali z označenimi na embalaži, referenčnimi prehranskimi vrednostmi in dopustnimi zgornjimi mejami vnosa.
Raziskava je pokazala, da se dejanska vsebnost kemijsko stabilnih mineralov v šumečih tabletah večinoma ujema z navedeno, precej večji izziv pa predstavljajo kemijsko bolj občutljivi vitamini. Odstopanja so odkrili predvsem pri vitaminu D, ki je bil vsebovan v 21 analiziranih izdelkih.
Pri skoraj četrtini izdelkov je vsebnost tega vitamina bistveno odstopala od označene, pri čemer je v večini teh primerov šlo za znatno nižje vsebnosti od označenih, je pojasnila Hribar.
Prenizke vsebnosti vitamina D v prehranskih dopolnilih lahko predstavljajo tveganje za zdravje, je opozoril Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. Ob tem je spomnil, da ima v Sloveniji pozimi skoraj štiri petine prebivalcev pomanjkanje vitamina D.
“Uporabnik takšnega izdelka zmotno misli, da je zaščiten pred pomanjkanjem, v praksi pa temu ni tako,” je poudaril. O ugotovitvah raziskave so že pred javno objavo rezultatov obvestili zdravstveni inšpektorat.
Raziskava je prav tako pokazala, da je 55 odstotkov obravnavanih šumečih tablet vsebovalo vsaj eno mikrohranilo v količinah, ki so presegale priporočen referenčni dnevni vnos. Hribar je opozorila, da še posebej pri kombiniranem uživanju več prehranskih dopolnil to lahko predstavlja tveganja za previsoke dnevne odmerke. Pri 18 odstotkih obravnavanih šumečih tablet so zaznali tudi preseženo dopustno zgornjo mejo vnosa magnezija.
Raziskava je pokazala tudi pomanjkljivosti pri označevanju prehranskih dopolnil. Pri 14 odstotkih obravnavanih izdelkov kemijske oblike vsebovanih vitaminov ali mineralov niso bile jasno opredeljene, v enakem obsegu pa je bila ugotovljena tudi neskladna raba zdravstvenih trditev.
Podatki kažejo, da so na tržišču tako zelo kakovostna kot tudi neustrezna prehranska dopolnila, je poudaril Pravst. “Strokovnjaki na to opozarjamo že dolgo, upam pa, da si končno lahko obetamo tudi premik v pravo smer, ki bo potrošnikom olajšal informiran izbor kakovostnih izdelkov,” je dejal.
Spomnil je na novi zakon o varni hrani in krmi, ki kot bistveno novost za prehranska dopolnila uvaja postopek prve prijave pred prvim dajanjem na trg. Zakon na novo uvaja tudi pojem oglaševalskega sporočila za prehranska dopolnila v vseh sredstvih javnega obveščanja za namen varovanja javnega zdravja ter daje pristojnim organom zakonsko podlago za učinkovitejši nadzor.
Vir: STA
